HITRI TESTI

Odločitev vlade, ki je dvignila prah

Kako smiselno je seštevanje rezultatov hitrih testov in tistih, ki so opravljeni po PCR-metodi?
Fotografija: Janez Janša. FOTO: John Thys, Pool Reuters
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: John Thys, Pool Reuters

V torek se je v Sloveniji začelo množično testiranje na novi koronavirus, naslednji dan pa nas je pričakalo presenečenje: vlada se je odločila, da bo podatke hitrih testiranj in testiranj po metodi PCR (molekularni test) kar seštela (takoj naslednji dan je podatke v opisu že razdelila), zaradi česar je delež pozitivnih dobesedno čez noč bistveno padel (po metodi PCR se žal delež okuženih giblje med 25 in 33 odstotki, medtem ko so hitri testi zaznali okoli petodstotno okuženost prebivalstva). Je smiselno seštevati podatke o okuženosti po PCR-metodi in tistih s hitrimi testi?

Na spletnih omrežjih so se mnogi zaradi nedelitve podatkov jezili, predvsem, ker je bil s tem ponovno spremenjen način testiranja in ker je primerjava s preteklostjo tako postala nemogoča. Na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje (odgovorili so samo z NIJZ) smo naslovili vprašanja, ali je smiselno seštevati rezultate testov, in če je, zakaj potem PCR-testov, ki so bistveno dražji (hitri testi stanejo komaj nekaj evrov za kos, medtem ko fizično osebo testiranje po PCR-metodi olajša za skoraj stotak!) enostavno ne ukinemo in od zdaj naprej ne testiramo vse s hitrimi testi.

Kaj o hitrih testih pravi stroka

Po PCR-metodi smo do zdaj praviloma testirali simptomatske bolnike, medtem ko so na testiranje s hitrimi testi vabili zdrave ljudi. Vsaj tako je bilo razumeti Nuško Čakš Jager z NIJZ, ki je na tiskovni konferenci pozivala ljudi, da če so bolni, v te vrste ne hodijo, ampak se za testiranje dogovorijo s svojim osebnim zdravnikom. To je zanimivo v kontekstu besed vodje Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslava Petrovca, ki je že novembra na vladni novinarski konferenci izpostavil, da imajo hitri testi hibo: zaznavanje virusa pri asimptomatskih bolnikih. Izpostavljamo še včeraj objavljene besede infektologinje Bojane Beović: »Negativen hitri test z zelo veliko verjetnostjo pove, da tisti hip niste kužni, kar pa seveda ne pomeni, da ne bo kužnost še tisti dan nekoliko narasla, še bolj pa naslednji dan.«

Z NIJZ so na naše vprašanje glede seštevanja rezultatov testiranj odgovorili, da je seštevanje smiselno: »Gre za spremembo definicije vrednotenja hitrega testa, ki je enotna na ravni EU (ECDC). Po novi definiciji primera velja, da je nekdo, ki dobi pozitiven hitri test, tudi okužen s koronavirusom in za potrditev okužbe ni potreben potrditveni PCR-test. Doslej se je po pozitivnem hitrem testu izvajal še molekularni PCR-test.«

Kdo se z NIJZ ne strinja

Mnenja si z NIJZ ne delijo ustvarjalci sledilnika covida 19, na njihovi spletni strani namreč piše, da »se je treba izogniti zavajajočemu združevanju obeh tipov testov pri računanju deleža pozitivnih testov, zato tega prikaza ne boste našli na straneh Sledilnika«. V nadaljevanju pojasnjujejo, da se za hitre teste odloča popolnoma druga struktura populacije kot za PCR-teste: »Tako združevanje obeh testov v skupno statistiko deleža pozitivnih pomeni avtomatično nižjo statistiko, ki ni primerljiva s podatki iz preteklosti in daje zavajajoč občutek izboljšanja.«

Rezultate testiranj, ki so ločeni glede na način testiranja, NIJZ redno objavlja na svoji spletni strani.


Četudi ste bili na testu negativni, poskrbite za dosledno izvajanje ukrepov (osnovni so redno umivanje rok, uporaba obrazne maske, ko je treba, higiena kašlja, ustrezna razdalja do drugih) in preprečite, da bi virus ujeli ali ga (nezavedno) prenesli naprej.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas