Nov predlog bi izničil moč podeželja: »V tem vidimo strateško potezo«
9. junija se Slovenci odpravljamo na volitve, kjer bomo volili evropske poslance, podali pa bomo tudi svoje mnenje v treh posvetovalnih referendumih. Eden od njih je uvedba preferenčnega glasu - kakšne spremembe bi prinesla?
Pri omembi novega predloga se pogosto pojavlja vprašanje, kaj bi preferenčni glas pomenil za še neuveljavljene kandidate. Za pojasnila smo se obrnili na politične stranke, ki so za Slovenske novice pojasnile posledice.
V SDS na naša vprašanja niso odgovorili.
Stranka Nič od tega zavzema stališče, da je preferenčni glas zgolj en od deležnikov v uveljavljanju enakopravnosti na področju volilne zakonodaje. Pravijo, da sam po sebi nima odločilnega vpliva na izvolitev bolj ali manj uveljavljenih kandidatov, glavno vlogo naj bi igrali mediji.
V NSi menijo, da bi z uvedbo preferenčnega glasu največ pridobili kandidati, ki so prepoznavni na širšem območju volilne enote oz. regije.
Kandidati bi bili bolj motivirani
Resnica poudarja, da bi neuveljavljenim kandidatom preferenčni glas omogočil večje možnosti za izvolitev, saj bi z njim volivci izrazili neposredno podporo posameznim kandidatom, ne glede na njihovo mesto na strankarski listi.
Kandidati bi bili po njihovo lahko bolj motivirani za vodenje lastnih kampanj in vzpostavljanje neposrednega stika z volivci, saj njihova izvolitev ni odvisna samo od uspeha stranke, ampak tudi od njihove individualne priljubljenosti in prepoznavnosti. Menijo tudi, da preferenčni glas daje volivcem večji nadzor nad tem, kdo jih bo zastopal, kar lahko spodbuja večjo raznolikost in pluralizem v političnem predstavništvu.
Levica pravi, da bi bile posledice za neuveljavljene kandidate »zagotovo pozitivne«. Pravijo, da sistem preferenčnega glasu omogoča volivcem ne le izbire med političnimi opcijami, pač pa tudi med posamezniki znotraj ene politične opcije. »V Sloveniji ga že uporabljamo na lokalnih volitvah in volitvah v evropski parlament,« pojasnjujejo.
Svoboda vidi prednost v tem, da bi bili kandidati in kandidatke iz želje po nabiranju čim večjega števila preferenčnih glasov bolj motivirani za to, da na terenu vzpostavijo pristen stik z volivkami in volivci.
V SD pravijo, da bi kandidati in kandidatke tekmovali za naklonjenost večjega števila volivk in volivcev na geografsko večjem področju, zato bi morali oz. morale vložiti več energije v prepoznavnost. Že prepoznavnim osebam bi to lahko olajšalo delo.
Zmanjšana moč podeželja
Govora je tudi o tem, da bi nova ureditev lahko izničila moč podeželja in bolj centralizirala Slovenijo
S tem se strinjajo v Nič od tega, saj pravijo, da ima prednost poseljenosti mest pred podeželjem vsekakor vpliv na korektnost volitev, zato zagovarjajo celostno reformo na tem področju, ki je po njihovem mnenju nujna.
V NSi rešitev za ta problem pripisujejo zakonodajalcem, ki bi morali paziti, da se moč podeželja ohrani. To bi bilo, na primer, mogoče s povečanjem števila volilnih enot, pravijo.
Resnica zavzema stališče, da bi takšna ureditev zahtevala odločne in premišljene rešitve. Predlagajo uvedbo t. i. ruralne kvote, ki bi zagotavljala, da se določeno število poslanskih sedežev ohrani izključno za kandidate iz ruralnih območij, tako bi glas podeželja ostal slišan in vpliven na nacionalni ravni. V tem vidijo tudi strateško potezo, ki bi utrdila zaupanje ruralnih volivcev v politični sistem.
»Upoštevati je treba načelo tesnejše povezanosti volivcev s kandidati in izhodišče o neposrednem vplivu volivcev na personalno sestavo parlamenta,« pravijo v Levici. Dejstvo je, da brez uvedbe preferenčnega glasu pride do situacij, ko so nekateri deli podeželja popolnoma nezastopani, drugi pa imajo več kot enega poslanca, in to iz različnih političnih opcij, trdijo. Prepričani so, da uvedba preferenčnega glasu ne bi izničila moči podeželja, prav nasprotno.
Bolj bi upoštevali ustavo
Svoboda zagovarja, da bi s tem odpravili problem neenakosti med velikostjo volilnih okrajev, ker ti ne bi več vplivali na izvolitev oziroma posameznega kandidata. Tako bi tudi dosledneje upoštevali ustavno zahtevo po enakosti volilne pravice iz 43. člena Ustave RS. Volilni okraji bi se sicer ohranili na administrativni ravni zaradi organizacije volilnega procesa.
Socialni demokrati pravijo, da mnogi uveljavljeni politiki in političarke prihajajo s podeželja in uživajo visoko podporo ljudi. Prepričani so, da bi podporo dobili tudi v novem sistemu.
»Seveda pa je res, da bi preferenčni glas brez vsakih omejitev in ob prevelikih volilnih enotah dajal prednost kandidatkam in kandidatom, ki lahko v mestih zberejo večje število glasov,« pravijo, zato predlagajo temeljit razmislek in razpravo pri iskanju rešitev.
SLS je mnenja, da je najboljši volilni sistem za Slovenijo kombinirani, po vzoru nemškega, kjer polovico poslancev izvolijo preko strankarskih list, polovico pa po okrajih po večinskem sistemu. V tem sistemu je po njihovem smelo uvesti tudi preferenčni glas.
Preberite še:
