Previdnost ni odveč. To so ukrepi za preprečevanje nevarnih nalezljivih bolezni
Da ne bi prišlo do izbruha nalezljivih bolezni, moramo biti v izrednih razmerah, ki vladajo v državi po poplavah, zelo previdni.
Najpogostejše poti prenosa bolezni so zaužitje onesnaženih živil in vode, onesnažene roke in površine, zato je zelo pomembno pogosto umivanje rok z milom in čisto vodo.
Previdnost pri živilih
Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki niso bile v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče in jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih ter jih tudi prej porabimo.
Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so poškodovane, in živila v polomljeni stekleni embalaži. Hrano, ki je bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, zavržemo, saj je ne moremo sprati.
Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in ni bilo izpada električne energije, je v njih shranjena živila mogoče uporabiti.
Če je električne energije zmanjkalo za več kot dve uri, je treba živila zavreči.
Živila, ki so še originalno zaprta v nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži in so prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, a je zunanjost embalaže pred uporabo treba očistiti in jo oprati. Če je mogoče, embalažo razkužimo z razkužilom in pazimo, da ne pride v stik z živilom.
Prekuhavanje vode
Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Vodo prekuhamo v čisti kuhinjski posodi (oprani z detergentom in vodo). Priporočajo, da voda vre tri minute.
Sicer pa lahko izpostavljenost poplavnim vodam po navedbah predstojnice infekcijske klinike dr. Tatjane Lejko Zupanc, ki je govorila za Delo, v začetku prinese različne gastrointestinalne bolezni, pozneje pa tudi hepatitis A in hepatitis E, leptospirozo, mišjo mrzlico, različne okužbe kože, tetanus, dolgoročno pa različne zdravstvene težave zaradi plesni. »Zato tistim, ki bodo veliko pomagali pri sanaciji, priporočamo cepljenje proti hepatitisu A in tetanusu oziroma naj preverijo, ali so že cepljeni,« svetuje sogovornica.
Pri razlitju strupenih snovi čiščenje raje prepustite strokovnjakom
Ponekod so se v kleteh in gospodarskih poslopjih razlile nevarne kemikalije, kot so kurilno olje, bencin, poplavna voda se je lahko dodatno onesnažila s pesticidi, barvami ali drugimi kemikalijami.
Kot je za Delo opozorila zdravnica in toksikologinja s Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ primarijka dr. Lucija Perharič, je v primeru razlitja snovi pri čiščenju treba poskrbeti za najmanjšo možno izpostavljenost, uporabiti zaščitno opremo, pri nepravilni uporabi električnih generatorjev pa svari pred morebitno zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom.
Največji problem v prihajajočih mesecih bo plesen, ko bodo okna pogosteje zaprta, vlažnost pa bo večja. Zato je treba stene dobro očistiti in prostore dobro presušiti. Kot poudarja Perharičeva, so plesni zelo nevarne za zdravje.
Če onesnaženje ni veliko, ga lahko počistimo sami, večje pa je bolje prepustiti strokovnjakom, ki imajo dobro zaščitno opremo.
