KORONASTATISTIKA
V Sloveniji kot v Bergamu, najhujše še ni mimo (VIDEO)
Na PCR-testih pozitivnih skoraj 20 odstotkov testiranih, delež pozitivnih spet nekoliko večji.
Odpri galerijo
Hitri testi so manj zanesljivi kot laboratorijski, a Černe kljub temu zagovarja njihovo čim bolj množično uporabo. FOTO: Voranc Vogel, Delo
V nedeljo je bilo po PCR-metodi opravljenih 1.274 testov, 244 oseb pa je bilo na novi koronavirus pozitivnih (19,2 odstotka). Poleg omenjenih je bilo opravljenih še 9.127 hitrih testov. Vlada je v svoji grafiki zapisala, da se od 13. februarja vsi pozitivni na hitrih testih potrjujejo s PCR-testi.
V bolnišnicah je trenutno 738 oseb (dan prej 740), intenzivno nego jih potrebuje 135 (dan prej 139). Umrlo je 11 oseb (dan prej 12). Sedemdnevno povprečje okužb je znašalo 822 (dan prej 823).
Na novinarski konferenca o aktualnem stanju epidemije covida 19 so sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana Simon Podnar in predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana Darko Černe.
Fortejeva je spomnila, da je treba ob sproščanje ukrepov ob prehodu v oranžno fazo striktno in dosledno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe virusa. Ker so se odprle tudi trgovine, je državna sekretarka pozvala, da si, ko vstopimo v trgovino ali odidemo iz nje, razkužite roke, pred blagajno vzdržujemo razdaljo dveh metrov in nosimo maske. »Čeprav sproščanje ukrepov vse navdaja z optimizmom, da bo epidemije kmalu konec, nas do tja čaka še nekaj tednov, mesecev intenzivnega skupnega dela,« je dejal in omenila, da bo hitro testiranje v naslednjih dneh velik organizacijski zalogaj.
Spomnila je, da se ni treba testirati osebam, ki so:
Na ministrstvu si prizadevajo, da bi bila izdaja potrdila čimhitrejša in brezplačna. Izid testiranja od septembra lahko imetniki digitalnega potrdila natisnejo iz portala zVem (zvem.ezdrav.si) pod zavihkom eDokumenti, kjer najdete povzetek testiranj in mikrobiološke izvide. Vlogo za digitalno potrdilo lahko naredite že danes in lahko dobite informacijo, kako čim prej do tega potrdila, je dejala. Prosila je, da se čim bolj poslužujemo tega potrdila in ne obremenjujemo družinskih zdravnikov.
Černe je pojasnil, da bolj ko bo množična uporaba hitrih testov, bolj bodo prevladale njihove pozitivne lastnosti in bolj bodo pripomogli k ustavitvi epidemije. »Ogromno testov se lahko naredi v zelo kratkem času. S takšnim množičnim pristopom lahko najdemo kar nekaj bolnikov s covidom 19, ki jih sicer ne bi našli,« je dejal in pojasnil, da se hitri testi izvajajo zunaj medicinskega laboratorija in jih izvaja nelaboratorijsko osebje. »Zato so poenostavljeni. Imajo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti v primerjavi z analitskimi sistemi v organizirani laboratorijski službi,« je povedal. Dodal je, da bi bilo morda treba razmisliti tudi o tem, da bi se imela splošna populacija možnost testirati doma, da pa bi v primeru pozitivnega testa to za seboj potegnilo težke posledice in bi bilo treba temeljito razmisliti o tem, kako takšne teste potrjevati ...
Podnar je spomnil, da v bolnišnicah močno primanjkuje medicinskih sester in da opažajo njihov velik odhod na primarno raven zdravstva. V najslabših tednih so imeli na njihovem covid 19 oddelku tudi blizu 50 sodelavcev, ki so bili odsotni zaradi okužbe ali rizičnih stikov. Danes se številka giblje od pet do deset.
Omenil je, da smo se na vrhuncu epidemije po številkah lahko primerjali z Bergamom v Italiji, da pa nikoli ni prišlo do točke, ko bi morali paciente odklanjati oziroma jim ne bi mogli zagotavljati tiste stopnje oskrbe, ki je bila glede na zdravstveno stanje potrebna. Opozoril je, da nismo še iz najhujšega in da cepljenje poteka prepočasi.
Podnar je omenil, da se ljudje bojijo priti v bolnišnico, ker se bojijo okužbe. Priznal je, da imajo stalne težave z vdori virusa na nevrološko kliniko, tako pacientov ali pa zaposlenih. Ti se cepijo, zato se okužbe prek njih zmanjšujejo. Hitri testi so odkrili posamične primere okužbe pri zaposlenih.
V bolnišnicah je trenutno 738 oseb (dan prej 740), intenzivno nego jih potrebuje 135 (dan prej 139). Umrlo je 11 oseb (dan prej 12). Sedemdnevno povprečje okužb je znašalo 822 (dan prej 823).
Na novinarski konferenca o aktualnem stanju epidemije covida 19 so sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana Simon Podnar in predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana Darko Černe.
Fortejeva je spomnila, da je treba ob sproščanje ukrepov ob prehodu v oranžno fazo striktno in dosledno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe virusa. Ker so se odprle tudi trgovine, je državna sekretarka pozvala, da si, ko vstopimo v trgovino ali odidemo iz nje, razkužite roke, pred blagajno vzdržujemo razdaljo dveh metrov in nosimo maske. »Čeprav sproščanje ukrepov vse navdaja z optimizmom, da bo epidemije kmalu konec, nas do tja čaka še nekaj tednov, mesecev intenzivnega skupnega dela,« je dejal in omenila, da bo hitro testiranje v naslednjih dneh velik organizacijski zalogaj.
Zastonj potrdila?
Spomnila je, da se ni treba testirati osebam, ki so:
- bile že dvakrat cepljenje in imajo potrdilo,
- že prebolele covid 19 in imajo potrdilo o pozitivnem testu, ki je starejši od 21 dni, a ne od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika.
Na ministrstvu si prizadevajo, da bi bila izdaja potrdila čimhitrejša in brezplačna. Izid testiranja od septembra lahko imetniki digitalnega potrdila natisnejo iz portala zVem (zvem.ezdrav.si) pod zavihkom eDokumenti, kjer najdete povzetek testiranj in mikrobiološke izvide. Vlogo za digitalno potrdilo lahko naredite že danes in lahko dobite informacijo, kako čim prej do tega potrdila, je dejala. Prosila je, da se čim bolj poslužujemo tega potrdila in ne obremenjujemo družinskih zdravnikov.
Veliko testov v kratkem času
Černe je pojasnil, da bolj ko bo množična uporaba hitrih testov, bolj bodo prevladale njihove pozitivne lastnosti in bolj bodo pripomogli k ustavitvi epidemije. »Ogromno testov se lahko naredi v zelo kratkem času. S takšnim množičnim pristopom lahko najdemo kar nekaj bolnikov s covidom 19, ki jih sicer ne bi našli,« je dejal in pojasnil, da se hitri testi izvajajo zunaj medicinskega laboratorija in jih izvaja nelaboratorijsko osebje. »Zato so poenostavljeni. Imajo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti v primerjavi z analitskimi sistemi v organizirani laboratorijski službi,« je povedal. Dodal je, da bi bilo morda treba razmisliti tudi o tem, da bi se imela splošna populacija možnost testirati doma, da pa bi v primeru pozitivnega testa to za seboj potegnilo težke posledice in bi bilo treba temeljito razmisliti o tem, kako takšne teste potrjevati ...
Na vrhuncu kot v Bergamu
Podnar je spomnil, da v bolnišnicah močno primanjkuje medicinskih sester in da opažajo njihov velik odhod na primarno raven zdravstva. V najslabših tednih so imeli na njihovem covid 19 oddelku tudi blizu 50 sodelavcev, ki so bili odsotni zaradi okužbe ali rizičnih stikov. Danes se številka giblje od pet do deset.
Omenil je, da smo se na vrhuncu epidemije po številkah lahko primerjali z Bergamom v Italiji, da pa nikoli ni prišlo do točke, ko bi morali paciente odklanjati oziroma jim ne bi mogli zagotavljati tiste stopnje oskrbe, ki je bila glede na zdravstveno stanje potrebna. Opozoril je, da nismo še iz najhujšega in da cepljenje poteka prepočasi.
Podnar je omenil, da se ljudje bojijo priti v bolnišnico, ker se bojijo okužbe. Priznal je, da imajo stalne težave z vdori virusa na nevrološko kliniko, tako pacientov ali pa zaposlenih. Ti se cepijo, zato se okužbe prek njih zmanjšujejo. Hitri testi so odkrili posamične primere okužbe pri zaposlenih.
