PIVO IN KAMNIK
Na motorjih so se pripeljali iz 23 držav
Kamniški festival piva pritegnil 2000 obiskovalcev. Sprevod Hondinih goldwingov glavna atrakcija večera.
Odpri galerijo
Točajev in pip je bilo premalo za več kot 2000 žejnih.
Več kot 2000 obiskovalcev prireditve Kamniški festival piva je dokaz, da Kamnik lahko dejansko postane prestolnica slovenskih mikropivovarjev in organizator prireditev po vzoru nemškega Oktoberfesta. Obiskovalci petkovega festivala pa od poznega popoldneva do polnoči niso popili le več stotin litrov piva desetih mikropivovarjev, temveč so uživali tudi v rockovski glasbi, burgerjih in nočnem sprevodu 75 Hondinih motorjev tipa goldwing.
Središče Kamnika, točneje Glavni trg, je ljubitelje piva pritegnilo že ob 17. uri, ko se je festival pod okriljem Zavoda za turizem Kamnik začel s ponudbo vseh štirih kamniških pivovarjev (Pivovarna Mali Grad, Maister Brewery, Domača pivovarna pod Menino planino in Barut brewing and blending) in povabljenimi proizvajalci piv iz vse Slovenije, kot so Reservoir Dogs, Hopsbrew, HumanFish, Pelicon, Ressel in Green Gold Brewing.
Zaradi močne pripeke je večina obiskovalcev najprej zasedla vse mize pod senčniki in se podprla s hrano, ki so jo pripravljali Mangoop, Vratarnica – Oštarija Pr'Mojci in 7 Burger. Pri več kot 30 stopinjah Celzija se na soncu pač ni dalo zdržati več kot kakšno minuto, prav tako so na odru le za krajši čas zdržale glasbene predskupine.
Ko je sonce zašlo za okoliške hiše, so trg preplavile stotine pivopivcev, ki so ustvarjali dolge vrste na vsakem od desetih točilnih pultov. Še sploh, ker so skoraj vsi hoteli točeno, in ne tistega v steklenicah ali pločevinkah. Točajev in pip za točenje piva pa je bilo premalo za hitro postrežbo. Nič drugače ni bilo pri burgerjih. Da čakajoči ne bi stali v vrsti, so začeli izdajati kar listke in klicati kupce, ko so bili pač na vrsti. Ko so prišli do številke 40, so začeli spet z enko.
Čeprav pivo ni bilo poceni (stalo je od 2,5 do 4 evre za pol litra), pa so si Kamničani dali duška in pili ter jedli kot za stavo, četudi naj bi bili znani po svoji varčnosti. Tam smo lahko poleg številnih mladih skupinic videli tudi veliko družin z majhnimi otroki. Slednje so se držale bolj izpraznjenih cest in pločnikov, saj je bila gneča zares nepopisna in je spominjala na jesensko prireditev Dnevi narodnih noš.
Kljub odlični ponudbi mikropivovarjev (piva tipa IPA) pa smo v neposredni okolici lahko videli tudi dobro zasedene mize, ob katerih so standardni pivopivci pili klasična union in laško. Mnogi od njih so priznali, da novih okusov piv z nestandardnimi dodatki pač nimajo radi, hkrati pa za pivo raje odštejejo dva evra, in ne skoraj dvakrat več. Neverjetno velik promet je imela tudi bližnja pekarna, kjer so ta dan družinam z otroki prodali več brezalkoholnih pijač kot kruha. Otroci pač niso bili pripravljeni prav dolgo čakati na osvežilno pijačo.
Da je prireditev obiskalo toliko ljudi, nista bila odločilna le pivo in odlična glasba skupin B-Kompleks in The Dreams, ampak tudi napoved, da bodo ob 21. uri tja prišli svoje motorje razkazovat ljubitelji goldwingov. Ko so ti v spremstvu policije prišli, so skoraj vsi pozabili na pivo in v dolgem špalirju pospremili prihod Hondinih lepotcev iz 23 evropskih držav.
Ta je bil podoben premikajočemu se disku, saj so mnogi navijali glasno glasbo in nenehno hupali. Bili so tudi posebna paša za oči, saj so bili okrašeni oziroma so se svetili kot novoletne jelke. Ko so se ustavili, se je okoli njih nabralo veliko firbcev, otroci pa so bili navdušeni, ko so jim njihovi lastniki dovolili na motor celo sesti.
Videli smo več deset različnih tipov goldwingov, pri čemer so izstopali tisti na treh kolesih (po dveh spredaj ali zadaj – Angleži jim pravijo trike). Največ motoristov je bilo iz Slovenije in Avstrije, videli pa smo tudi turško, ukrajinsko, rusko in celo švedsko zastavo ali tablico. V pogovoru s švedskim parom smo zvedeli, da sta v Sloveniji že četrtič in da je potovanje s temi motorji velik, a drag užitek.
Rabljenega lahko dobiš že za 11.000 evrov, novi najdražji stanejo okoli 80.000, če jih pa nadgrajuješ s pregrešno dragimi dodatki, pa celo 150.000 evrov. Tudi pot s Švedskega ni poceni. Zato ne potujeta skozi predrago Nemčijo, temveč s trajektom do Poljske, nato pa naprej do Češke in v Slovenijo.
Družine z otroki so zasedle vse pločnike in zaprte ulice.
Središče Kamnika, točneje Glavni trg, je ljubitelje piva pritegnilo že ob 17. uri, ko se je festival pod okriljem Zavoda za turizem Kamnik začel s ponudbo vseh štirih kamniških pivovarjev (Pivovarna Mali Grad, Maister Brewery, Domača pivovarna pod Menino planino in Barut brewing and blending) in povabljenimi proizvajalci piv iz vse Slovenije, kot so Reservoir Dogs, Hopsbrew, HumanFish, Pelicon, Ressel in Green Gold Brewing.
Večerni koncerti
Zaradi močne pripeke je večina obiskovalcev najprej zasedla vse mize pod senčniki in se podprla s hrano, ki so jo pripravljali Mangoop, Vratarnica – Oštarija Pr'Mojci in 7 Burger. Pri več kot 30 stopinjah Celzija se na soncu pač ni dalo zdržati več kot kakšno minuto, prav tako so na odru le za krajši čas zdržale glasbene predskupine.
Prevroče za čakanje v vrsti
Ko je sonce zašlo za okoliške hiše, so trg preplavile stotine pivopivcev, ki so ustvarjali dolge vrste na vsakem od desetih točilnih pultov. Še sploh, ker so skoraj vsi hoteli točeno, in ne tistega v steklenicah ali pločevinkah. Točajev in pip za točenje piva pa je bilo premalo za hitro postrežbo. Nič drugače ni bilo pri burgerjih. Da čakajoči ne bi stali v vrsti, so začeli izdajati kar listke in klicati kupce, ko so bili pač na vrsti. Ko so prišli do številke 40, so začeli spet z enko.
Čeprav pivo ni bilo poceni (stalo je od 2,5 do 4 evre za pol litra), pa so si Kamničani dali duška in pili ter jedli kot za stavo, četudi naj bi bili znani po svoji varčnosti. Tam smo lahko poleg številnih mladih skupinic videli tudi veliko družin z majhnimi otroki. Slednje so se držale bolj izpraznjenih cest in pločnikov, saj je bila gneča zares nepopisna in je spominjala na jesensko prireditev Dnevi narodnih noš.
Burgerji po pet evrov so šli za med.
Kljub odlični ponudbi mikropivovarjev (piva tipa IPA) pa smo v neposredni okolici lahko videli tudi dobro zasedene mize, ob katerih so standardni pivopivci pili klasična union in laško. Mnogi od njih so priznali, da novih okusov piv z nestandardnimi dodatki pač nimajo radi, hkrati pa za pivo raje odštejejo dva evra, in ne skoraj dvakrat več. Neverjetno velik promet je imela tudi bližnja pekarna, kjer so ta dan družinam z otroki prodali več brezalkoholnih pijač kot kruha. Otroci pač niso bili pripravljeni prav dolgo čakati na osvežilno pijačo.
Disko na kolesih
Da je prireditev obiskalo toliko ljudi, nista bila odločilna le pivo in odlična glasba skupin B-Kompleks in The Dreams, ampak tudi napoved, da bodo ob 21. uri tja prišli svoje motorje razkazovat ljubitelji goldwingov. Ko so ti v spremstvu policije prišli, so skoraj vsi pozabili na pivo in v dolgem špalirju pospremili prihod Hondinih lepotcev iz 23 evropskih držav.
Motorji so bili okrašeni kot novoletne jelke.
Ta je bil podoben premikajočemu se disku, saj so mnogi navijali glasno glasbo in nenehno hupali. Bili so tudi posebna paša za oči, saj so bili okrašeni oziroma so se svetili kot novoletne jelke. Ko so se ustavili, se je okoli njih nabralo veliko firbcev, otroci pa so bili navdušeni, ko so jim njihovi lastniki dovolili na motor celo sesti.
Videli smo več deset različnih tipov goldwingov, pri čemer so izstopali tisti na treh kolesih (po dveh spredaj ali zadaj – Angleži jim pravijo trike). Največ motoristov je bilo iz Slovenije in Avstrije, videli pa smo tudi turško, ukrajinsko, rusko in celo švedsko zastavo ali tablico. V pogovoru s švedskim parom smo zvedeli, da sta v Sloveniji že četrtič in da je potovanje s temi motorji velik, a drag užitek.
75
Hondinih goldwingov je sodelovalo v večernem sprevodu.
Hondinih goldwingov je sodelovalo v večernem sprevodu.
Rabljenega lahko dobiš že za 11.000 evrov, novi najdražji stanejo okoli 80.000, če jih pa nadgrajuješ s pregrešno dragimi dodatki, pa celo 150.000 evrov. Tudi pot s Švedskega ni poceni. Zato ne potujeta skozi predrago Nemčijo, temveč s trajektom do Poljske, nato pa naprej do Češke in v Slovenijo.
