Mrzla pomlad vzela komarje (FOTO)
Piki komarjev so neprijetni, na mestu vboda nastane srbeča oteklina in rdečina, poleg tega prenašajo različne bolezni: domači navadni komarji virus Zahodnega Nila. »Geografsko je okužba teoretično mogoča povsod, kjer so prisotni komarji; okužbe s tem virusom smo do zdaj potrdili v različnih regijah Slovenije.
Najhujša, a redka posledica okužbe z virusom Zahodnega Nila je bolezen, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, najpogosteje kot meningitis ali encefalitis,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prav ta virus se je lani širil čisto blizu nas: avgusta so iz Italije poročali o 52 okužbah, sedem ljudi je umrlo.
V zadnjih letih se je pri nas razširil tujerodni tigrasti komar (v nasprotju z domačim pika čez dan), ki tega virusa sicer ne prenaša, lahko pa nekatere druge tropske bolezni, kot so rumena mrzlica, mrzlica denga, čikungunja in virus zika, a prenos teh v Sloveniji zaenkrat ni zabeležen, sporoča NIJZ in še: »V letu 2022 smo prejeli devet prijav malarije in 11 prijav denge. Osebe so se okužile med potovanji po endemičnih državah, ne v Sloveniji.« Pravijo še, da obstaja možnost prenosa teh okužb na tigraste komarje s potnika po vrnitvi iz držav, kjer se te bolezni pojavljajo. Mimogrede: pred leti so v Italiji tigrasti komarji z virusom čikungunje okužili več sto ljudi.
Tudi letos občine slovenske Istre v sodelovanju s komunalnimi podjetji in zunanjimi izvajalci organizirajo preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Akcija traja v obdobju, ko je komarjev največ, od maja do oktobra. Občine bodo za zmanjševanje možnosti razmnoževanja komarjev na javni infrastrukturi, ki omogoča nastajanje stoječe vode, uporabile sredstvo aquatain. Ključno je sodelovanje občanov, ki lahko sredstvo nanašajo v stoječo vodo na svojih zasebnih zemljiščih. Sredstvo na vodni gladini ustvari plast, ki preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink ter polaganje jajčec. Ne obremenjuje okolja in ni škodljivo za ljudi, živali, rastline ter druge organizme. S preventivno akcijo naj bi pojavnost ličink zmanjšali za 91 odstotkov.
V letu 2022 smo prejeli devet prijav malarije in 11 prijav denge.
Letos manj pikajo
Nas občutek vara ali je komarjev resnično manj, smo vprašali biologa dr. Tomija Trilarja, velikega poznavalca živali, predvsem žuželk in ptic ter muzejskega svetnika na Kustodiatu za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. »Moramo ločiti med tujerodnimi in domorodnimi vrstami komarjev. Če pogledamo domorodne vrste, je bila lanska pomlad zelo ugodna za njihov razvoj, recimo na Ljubljanskem barju in Radenskem polju so bile izjemno visoke populacije. Gre za vrste, ki so vezane na poplave in jim tudi po slovensko rečemo poplavni komarji. Samice na zemljo odložijo jajčeca in če je zelo deževna pomlad in zadosti topla, se ta jajčeca izležejo in namnožijo v zelo velike populacije. Tako je bilo lansko leto. Letošnja pomlad pa je bila malce drugačna. Padavin je bilo sicer kar veliko, a so bile temperature nižje in pogoji za razvoj teh domorodnih vrst poplavnih komarjev niso bili tako ugodni, zato jih je tudi bistveno manj.«
»Druga stvar so tujerodni komarji, ki nas v glavnem nadlegujejo v mestih in naseljih ter ne živijo prosto v naravi. Naša mesta, naše urbane prostore so zasedli tigrasti in japonski komarji, ker za razvoj ne potrebujejo velikih količin vode. Takšne vodne površine, kot jih naseljujejo domorodni komarji in njihovi plenilci, ne naseljujejo. To so majhne lužice, ki nastajajo v raznih odvrženih ali napačno skladiščenih avtomobilskih gumah, v vazah na pokopališčih, ob raznih smeteh, kjer se nabirajo manjše količine vode. Tam je premalo vode za naše domorodne vrste, zato jim v bistvu ne predstavljajo konkurence. Ko smo enkrat k nam prinesli predvsem tigrastega komarja, je zelo uspešno naselil ekološko nišo in se zato tako uspešno razmnožuje.«
Nekatere imajo raje
Načeloma, če pogledamo komarje in tudi klope, imajo nekatere ljudi raje kot druge, gre za izdihan CO2, toploto in kožne izločke, pove Trilar. Kaj je tista komponenta, ki jih privlači v naših kožnih izločkih, še ne vemo. In tisti, ki bo to odkril, bo zelo dobro zaslužil, saj bo lahko naredil zelo učinkovit repelent.
V vsaki generaciji večja populacija
»Letos je v naravi približno za 14 dni do tri tedne razvoj kasnejši, če pogledamo rastline, in tako je tudi z živalmi. Tudi tigrasti komar zamuja približno 14 dni, zato je populacija mogoče za eno generacijo, mogoče celo za eno generacijo in pol zadaj, zato je tudi njihovo število manjše. Ker se pač en obrat generacije, ko se množijo, v letošnji pomladi ni zgodil. Komarji prezimijo kot jajčeca in vsako pomlad populacija starta s tem, da se iz jajčec izležejo ličinke, ki za razvoj potrebujejo vodo. Razvijejo se trije stadiji ličink, ki se zabubijo in se po nekaj dneh izležejo kot odrasli komarji. Ena generacija se razvije v desetih, petnajstih dneh. V vsaki generaciji se poveča populacija. Spomladi, ko je hladno, se populacija komarjev razvije v mesecu, mesecu in pol, zdaj poleti pa potrebuje le deset dni, če je v kakšni avtomobilski gumi, ki se segreje do 30 stopinj Celzija.«
»Iz severa je prišel k nam japonski komar, poleg tigrastega pa imamo še eno tujerodno vrsto komarja, in sicer korejski komar. Pred nekaj leti so ga našli v Sloveniji in sedaj ima ustaljeno populacijo v Vipavski dolini, zaenkrat. Ostali dve tujerodni vrsti sta v urbanih habitatih tako rekoč že po vsej Sloveniji. Preobrata ne bo, če pogledamo tigrastega komarja, se bo njegova populacija povečevala tako kot vsako leto, s tem da imamo letos eno generacijo manj. Na koncu sezone bo tako skupaj manj tigrastih komarjev. Domorodne vrste, ki se namnožijo veliko v spomladanskem času, pa so že zamudile, ker je bila neugodna pomlad za njihov razvoj. Letos se je dalo na Ljubljanskem barju delati na terenu, lani je bilo izjemno naporno, zelo zoprno zaradi komarjev.«
