VSE NAJBOLJŠE

Milka z nasmehom dočakala 106 let!

Objavljeno 09. september 2020 11.57 | Posodobljeno 09. september 2020 11.57 | Piše: Mojca Marot

Najstarejša Laščanka Knezova še vedno bistrega duha. Le noge in vid ji ne služijo več.

Milka Knez je s 106 leti najstarejša Laščanka in krajanka Sedraža.
Pod domačo brajdo v Sedražu nad Laškim je Milka Knez, ki je pred dnevi praznovala 106. rojstni dan, nasmejana pričakala župana občine Laško Francija Zdolška, predstavnika Društva upokojencev Sedraž Branka Pavčnika, predsednico tamkajšnje krajevne organizacije Rdečega križa (RK) Danico Debelak in sekretarja laškega območnega združenja RK Vlada Marota, ko so ji prišli čestitat in zaželet predvsem zdravja, da se bodo tudi v laški občini lahko pohvalili z najstarejšo Slovenko. To Milka Knez, kljub zavidljivim letom, ni, saj imajo takšno korenino tudi v Semiču.

image
Prvi ji je čestital župan Laškega Franci Zdolšek.
Tam je 106 let novembra lani dopolnila Angela Ogulin, ki dneve preživlja v Domu starejših občanov v Metliki. Aprila letos pa so od tam sporočili, da so veseli, ker je po okužbi s covidom-19 bolezen uspešno premagala. Milka Knez pa, v nasprotju s slabo leto starejšo Ogulinovo, pozno jesen življenja še vedno preživlja doma, med svojimi. In vse, kar jo za zdaj pesti, je to, da je noge ne nesejo več, zato je na invalidskem vozičku.

image
V družbi vseh, ki so se zbrali in ji voščili. Fotografije: Mojca Marot
»Pa vidim tudi ne več. Dobesedno čez noč so mi odpovedale oči. So rekli, da imam rumeno pego, zdravila za to pa ni. Sem dobila neke kapljice, a po njih nisem nikoli več videla. No, vidim še vedno ljudi in večje stvari, ne vidim pa brati. In to me najbolj žalosti, saj sem vedno zelo rada in veliko brala. Tako časopise kot tudi romane. Te so mi zato vedno prinesli za rojstni dan pa tudi sicer, brala sem jih tako hitro, da mi jih niso uspeli sproti prinašati,« nam pove Milka.

»No, pa niti seveda tudi ne bi več videla vdeti. Včasih pa sem veliko šivala, posebno za otroke,« še doda. A kaj bi to, če ji sicer zdravje dobro služi. Predvsem pa še vedno lepo in razločno govori, ne duha in ne sluha ni o kakšni demenci. »Če kdo od ta mladih ne ve katere letnice rojstva, rečemo, naj gre kar staro mamo vprašat. In res, ona stresa datume in pomembne letnice kot iz rokava,« Milko pohvali njena hči Olga, ki s Stankom danes skrbi za mamo.

Vedno sem se bala, da bom mlada umrla.

»Sicer pa imamo letos same jubileje,« se v pogovor vmeša Milka. In pove, da je Olga spomladi, med korono, praznovala okrogli 80. rojstni dan, zet Stanko pa jih bo novembra imel 90. »Pa še 60-letnico poroke imata,« je ponosna nanju Milka, ki ima osem vnukov in 13 pravnukov.
 

Moža vzelo taborišče


Ko jo povprašamo, kako preživlja dneve, pove, da je radio zdaj, ko ne more več brati, njen celodnevni sopotnik. »Vsako uro poslušam poročila,« nam pove. Hči Olga pa doda, da je z vsem še vedno na tekočem. »Zjutraj pride najprej negovalka, ki poskrbi zame. Tako dopoldne kar hitro mine, popoldne sem večinoma na balkonu ali pred hišo, če je vreme lepo,« nam oriše svoj vsakdanjik. In ko jo pobaramo, ali je pričakovala, da bo kdaj doživela takšno starost, nas njen odgovor preseneti.

»Pravzaprav sem se vedno bala, da bom mlada umrla. Ne vem zakaj, en tak občutek sem imela. Če bi vedela, da bom dočakala toliko let, bi bila verjetno bolj vesela, kot sem zdaj. Dobro pa je, da človek itak ne ve, kaj ga v življenju čaka,« reče. A doda, da je tudi sama preživljala težke trenutke. »Moža sem izgubila zelo mlada in ostala sama s tremi otroki. Ujeli so ga Nemci, umrl pa je v taborišču. Takrat smo živeli v Celju, potem pa sem se s tremi majhnimi otroki vrnila domov v Sedraž in tu ostala,« pripoveduje. A to ni bilo najhuje, njeno srce se je paralo, ko je najprej pri 56 letih izgubila najmlajšega sina Bogdana.

Mlada je izgubila moža in ostala sama s tremi otroki.

»Infarkt ga je pokopal, 23. februarja letos je od njegove smrti minilo že 26 let,« pove Milka in tako dokaže, da ji datumi res ostajajo v spominu. Pred 16 leti se je poslovila še od drugega sina Cvetka, ki ga je v grob spravil rak. »Bilo je res izjemno hudo, sem mislila, da se ne bom nikoli več mogla smejati. Danes pa o tem že lažje govorim. Ne nazadnje sta bila oba zelo pridna,« še pove. Ko so domači pred njo postavili veliko torto, so se ji usta znova razlegla v širok nasmeh. In brez težav je vanjo zarezala in odrezala prvi kos. Ja, Milka je gotovo dokaz, da se da tudi pri 106 letih še vedno dobro, lepo in mirno živeti. Sploh če si obkrožen z najbližjimi v domačem okolju. Ob slovesu je obljubila, da se prihodnje leto spet snidemo. 




Deli s prijatelji