Ljubljanski živalski vrt praznuje 70 let!

Ves današnji dan bo potekal v znamenju največjih mačk sveta, ki jih bodo lahko obiskovalci spoznavali v pestrem spremljevalnem programu s Čuki in Ribičem Pepetom. Vrhunec praznovanja bo ob 11.30, ko bosta župan MOL Zoran Janković in direktorica ZOO Ljubljana Zdenka Ban Fischinger skupaj z zlatimi pokrovitelji upihnila svečke na torti velikanki. Pod Rožnikom bomo tako lahko po šestletnem premoru spet slišali rjovenje levov, Maksimusa in Čaje, ki sta dva od stotih predstavnikov ogrožene podvrste azijskih levov, ohranjenih znotraj Evropske zveze živalskih vrtov; v naravi jih je le še okoli 500.

Na začetku štorklja in vidra

Naš največji javni živalski vrt ima že častitljivo tradicijo, vsako leto pa ga obišče več kot 280.000 ljudi. Ustanovljen je bil 10. marca 1949 z odločbo, ki jo je sprejel Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane. Postal je javna, kulturna in prosvetna ustanova z namenom širšim množicam prikazovati živali Evrope in deloma tudi drugih celin.

Ureditveno študijo za živalski vrt ob Večni poti je pripravil arhitekt Vladimir Gajšek. Prve kletke in akvarij so začasno namestili v mestnem središču na zemljišču nekdanje vrtnarije na Kolodvorski 12 v bližini današnje stavbe RTV Slovenija. V njih so razstavili majhno zbirko divjih živali, med katerimi so bili muflon, damjaki, bela štorklja in vidra. Leta 1951 se je vrt z živalmi in zaposlenimi preselil na današnjo lokacijo na jugozahodni del Rožnika.

»Ustanovitev Živalskega vrta v Ljubljani leta 1949 kaže na namero takratnih oblasti, da upoštevajo želje javnosti in kljub slabim povojnim razmeram organizirajo dejavnost, ki je sestavni del meščanske kulture preživljanja prostega časa,« pove direktorica Živalskega vrta Ljubljana.

Od leta 1988 se razvijajo kot sodoben živalski vrt. Vsaki živali uredijo čim bolj naraven prostor, ki vsebuje vse, kar potrebuje: prostor za spanje, sončenje, kopanje, iztrebljanje, opazovanje in skrivanje se od vrste do vrste razlikujejo.

Ljubljanski živalski vrt se danes razprostira na 19,6 hektarja površine in ima urejenih 6,5 kilometra sprehajalnih poti. V njem prebiva okoli 500 živali z vseh celin. Ima okoli 40 zaposlenih, med njimi strokovno izobražene oskrbnike, specializirane veterinarje in nutricionista, ki skrbijo za dobro počutje, ustrezno prehrano in zdravje živali. Razgibanost in gozdnatost jugozahodnih pobočij mu med evropskimi živalskimi vrtovi, zlasti med mestnimi, daje prav poseben značaj. Živalski vrt Ljubljana je član vidnejših mednarodnih organizacij, med drugim Evropske in svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev, znotraj katere delujejo evropski vzrejni programi, ter Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev.

Obnova po žledu

Zaposleni in vodstvo se še danes spominjajo naravne ujme, ki je februarja 2014 presenetila in v led ovila tudi gozd ljubljanskega živalskega vrta. Naj spomnimo, da je takrat podrlo vse ograde in letalnice v zgornjem delu, skupaj z zunanjo ograjo in na strmih predelih tretjino dreves. Sanacija je potekala več kot štiri leta. »Za naše obiskovalce je bila to dolga doba,« pravi Ban Fischingerjeva in dodaja: »A začeti je bilo treba povsem na začetku, iz nič, pri tem pa je bilo mogoče graditi le, ko že tako in tako strm teren ni bil še zamrznjen ali preveč razmočen. Ob tem je bilo seveda treba izvajati še vse redne naloge in obnove v spodnjem delu ter se pripravljati na gradnjo novega zavetišča za živali na Gmajnicah. Potem smo začeli sanacijo: postavili kilometer nove zunanje ograje, uredili nove obhodne poti ter jih naredili manj strme in zato bolj dostopne za starše otrok z vozički ter osebe z oviranostmi. Hkrati smo jih požarno in interventno uredili, česar prej ni bilo, in vanje povsem na novo vgradili cestno infrastrukturo: vodo, elektriko, komunikacijsko napeljavo ter uredili odvodnjavanje. Obnovili smo ograde za volkove, rise, kozoroge in lose, brunarico preuredili v hotel za divjinske žuželke in ptice, odprli pa smo tudi novo ogrado za severne jelene in ponovno celotno obhodno pot po zgornjem delu. Vsega tega ne bi bilo mogoče doseči brez srčnih in predanih sodelavcev, izrednega posluha in podpore Mestne občine Ljubljana ter razumevanja sponzorjev, kot je družba Petrol.«

Druga lanska novost je bila obnova letalnic, ki jo je omogočila zavarovalnica Generali. V Živalskem vrtu Ljubljana so tako prvič pri nas omogočili ogled velike uharice, snežne sove in bradate sove. Z odprtjem približno 600 kvadratnih metrov velike letalnice za največje sove sveta so tudi zaključili obnovo po žledu.