ŽIVLJENJE V MORJU

Leščurji in spužve umirajo

Objavljeno 14. maj 2020 14.26 | Posodobljeno 14. maj 2020 14.26 | Piše: Janez Petkovšek

Zdravi leščurji le še v Istri in slovenskem morju, v Dalmaciji množični pogin.

Mrtvi leščurji pri Trogirju FOTO: MAJA JURKOVIĆ
Umiranje leščurjev vzdolž Jadrana se nadaljuje. Nedavno so hrvaški mediji poročali o njihovem množičnem poginu v Trogirju, kjer je njihove lupine morje razmetalo po plaži Pantan. Ker gre za endemično in največjo med školjkami z rdečega seznama ogroženih živalskih vrst, se sprašujejo, kaj storiti, da se to ne bi zgodilo v slovenskem delu Jadrana.

Panika na Hrvaškem

Pri naših južnih sosedih že dlje bijejo plat zvona, saj so jim v južnem in srednjem delu Jadrana najprej začele množično poginjati spužve, kmalu zatem školjke, imenovane Noetove barke (po hrvaško kunjke), in na koncu še leščurji. Potapljači z otoka Brač poročajo, da kunjk ni več niti za vzorec, prav tako nimajo več česa nabirati braški in hvarski spužvarji. O podmorskem pokopališču nekdanjega polja zdravih leščurjev pa zdaj poročajo iz Šašine vale v Seget Vranjici pri Trogirju.
Supetarski spužvarji iz družine Caglević trdijo, da gre za bolezen, spet drugi to pripisujejo segrevanju morja, saj kunjke še najdejo na globini od 20 do 25 metrov, kjer je voda hladnejša. Mnogi menijo, da je glavni razlog umazano morje, predvsem številni direktni kanalizacijski izpusti v morje. Spužvar in potapljač Goran Radotić dodaja, da so spužve poginile vse do Zadra. Na udaru je zlasti cenjena dalmata, ki jo tujci kupujejo kot spominek.

image
Dezinfekcija morske vode z UV-filtri in ozonom FOTO: AKVARIJ PULA

Zato so že sprožili akcijo, da bi spužve in leščurje začeli umetno naseljevati z zdravimi primerki, ki bi jih nabrali na neprizadetem severnem Jadranu. Umaški ribič Danijel Kolec je za Slobodno Dalmacijo dejal, da so istrske morske livade prepolne spužev, leščurjev in drugih školjk ter da ne pomni, kdaj jih je bilo toliko. To pripisuje dejstvu, da je morje na tem delu Jadrana vedno nekoliko hladnejše kot v srednjem in južnem delu.

Z analizo mrtvih leščurjev so morski biologi že ugotovili, da je vzrok poginov lahko tudi pražival oziroma parazit, imenovan Haplosporidium pinnae, ki živi v prebavnih žlezah leščurjev. Prvič se je jeseni 2016 pojavil na obalah Španije in Francije, nakar se je razširil na Baleare, grške otoke, Korziko in Sicilijo. Z morskimi tokovi je pot nadaljeval do plitve albanske obale, Črne gore in hrvaških otokov. Do zdaj je pomoril leščurje na Korčuli, Mljetu, Visu, Kornatih, vse več poginulih je okoli Premude in Malega Lošinja. Bojijo se, da se bodo pogini nadaljevali v Istri, ko se bo morje segrelo. K pomoru naj bi pripomogla tudi bakterija Mycobacterium sp., a še ne vedo, ali sta to glavna povzročitelja njihovega pomora, ki je skoraj 100-odstoten. Izginili so tudi tam, kjer parazita niso odkrili.

Pogin v Piranu

Hrvaška je državljane že pozvala, naj vsak primer pogina leščurjev prijavijo po elektronski pošti skupaj z lokacijo in fotografijami. Veterinar Tomislav Šarić pravi, da mednarodna mreža znanstvenikov že od leta 2016 spremlja razmere in se ukvarja s pogini leščurjev na območju celotnega Mediterana. V puljskem akvariju pa so že lani pripravili karanteno za zdrave leščurje; v dveh bazenih jih imajo že 134. Akvaristka in biologinja Milena Mičić je vzpostavila popoln karantenski režim. Še pred njihovo naselitvijo so preverili, ali so leščurji zdravi, nato pa so jih spustili v bazena z zaprtim krogotokom. Morsko vodo »razkužujejo« z UV-žarki in ozonom, leščurje pa hranijo s posebnim rastlinskim in živalskim planktonom, mikroalgami ... Upajo, da bodo preživeli in jih bodo čez leto ali dve lahko vrnili v morje. Obvarovati so jih hoteli tudi v španskih akvarijih, a neuspešno. Najbrž zato, ker so v bazene presajali že okužene, in ne zdravih. To je tudi najverjetnejši vzrok za pogin dveh od treh leščurjev v piranskem akvariju. Zato bi veljalo slediti zgledu puljskega.

image
SLOVENSKE NOVICE Ostanki leščurjev pri Trogirju FOTO: MAJA JURKOVIĆ

Naše biologe pa skrbi podatek kolegov iz Morskega parka Miramare, ki so že novembra lani opazili 70-odstotni pogin leščurjev zaradi tega parazita v morju od Barkovelj pri Trstu do Tržiča, ko je imelo le 11 stopinj Celzija, kar je temperatura, ki naj ne bi ustrezala parazitom. Zato so biologi iz Morske biološke postaje Piran presadili 75 leščurjev v Škocjanski zatok, kjer jih prej ni bilo. Upajo, da bodo drugačna slanost, temperatura in mešanje s sladkimi vodami onemogočili širitev parazita. Vsaj za zdaj pa ni poročil o poginu v Piranskem, Strunjanskem ali Koprskem zalivu.

Leščur je največji

Leščur je endemična in največja školjka Mediterana, razširjena pa je (bila) po vsem Jadranu v globinah od pol do 60 metrov. Veliki leščur zraste do enega metra visoko, mali, ki živi v večjih globinah, precej manj. Je biogradnik, saj so na enem našli več kot 30 vrst različnih nevretenčarjev, v njem pa bivata v sožitju še centimeter velika rakovica Nepinnotheres pinnotheres in kozica Pontonia pinnophylax. Ker lahko živi do 27 let, v svojem življenju prefiltrira veliko morske vode in deluje kot miniaturna čistilna naprava. Že vrsto let je zaščiten, njegovo nabiranje ali uničevanje pa je strogo prepovedano. Na Hrvaškem te lahko doleti celo globa do 500.000 kun, izključen pa ni niti zapor.




Deli s prijatelji