Legende se vračajo na pohorsko strmino
Malo je stvari, ki so tako slovenske, kot so smučanje, elanke in laško pivo. Ko so Slovenci v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja začeli graditi smučišča, postavljati žičnice ter se družiti v smučarskih klubih, je bil to tudi izraz nacionalne identitete, trme in ponosa. Za bratske narode smo postali skijaši, Pohorje so zavzele zlate lisičke, tudi v Laškem je nastal smučarski klub. Ingemar Stenmark je zablestel na elankah, proizvodnja je zastala vsakič, ko se je s starta pognal Bojan Križaj, zlatorog pa je bil vedno zraven, ko se je nazdravljalo uspehom ali pa preklinjalo tisti prekleti prevoženi količek tik pred ciljem. Zdaj pa so se v Laškem odločili, da tem legendam povrnejo nekdanji sijaj, Če ste mislili, da Štajerska letos ne bo gostila odmevne smučarske tekme, ste se motili.
Zelena zima je pregnala lisičke na Gorenjsko, bodo pa te jeseni razigrane kot še nikoli. Maribor torej ostaja največje slovensko smučarsko mesto, Pohorje pa breg šampionov. In če ne gre po snegu, bo šlo toliko bolje po travi, pripravite se namreč na prvi tradicionalni laško-pohorski smuk, kajti narodu je usojeno, da prej ali slej postane tudi prva velika zibelka šampionov smučanja na travi! Novo poglavje slovenske smučarske legende začenjamo pisati 2. oktobra. Športno srce, tradicija, inovacija, pohorska trma in smučarski ponos so vtkani v DNK tega spektakla. Čas je, da Pohorje spet postane kulisa bele oziroma zelene simfonije.
