APLIKACIJA NIJZ
Krek Prelesnikovi: Če bi se to dogajalo v kirurški ordinaciji, bi imeli veliko mrtvih
Urad je obtožil, da priliva olje na ogenj skepticizmu in širjenju neresničnih informacij o cepljenju.
Odpri galerijo
Milan Krek. FOTO: Blaž Samec
»Praviloma so ukrepi v naši družbi kritizirani, še preden jih sprejme vlada, kar je slaba popotnica za njihovo izvajanje,« je pred dnevi na Portalu plus zapisal direktor Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. V času ene največjih zdravstvenih kriz v Sloveniji poteka spreminjanje Zakona o nalezljivih boleznih, zdravniki, ki delujejo na področju javnega zdravja, pa so ob vseh političnih igrah in preigravanju, obtoževanju in nenazadnje tudi strokovnih zlorabah deležni žaljivk, diskreditacije, groženj s smrtjo, še dodaja.
V nadaljevanju se je dotaknil aplikacije za preverjanje PCT-pogojev in urada informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, ki da je brez predhodnega opozorila 23. junija na svoji spletni strani zgolj zapisal, da je po prejeti prijavi začel inšpekcijski postopek o omenjeni aplikaciji.
»Zaustavitev procesa v kontekstu zaščite javnega zdravja pomeni, da lahko napori medicinske stroke javnega zdravja, zvodenijo. Urad informacijske pooblaščenke deluje skladno z veljavno zakonodajo in opravlja svoje delo (in tudi prav je tako), pa vendarle nas zelo skrbi, da ne bo zaradi podajanja končnega mnenja in iskanja ustreznih pravnih podlag vse skupaj prepozno, če se število okužb v Sloveniji poveča. Na koncu pa bodo nam oporekali, da smo prepozno uvedli zaščitne ukrepe,« piše Krek.
Kreka je še posebej zmotil zapis urada informacijske pooblaščenke, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da raziskave o dejanski zaščiti cepiva pred okužbo in nevarnostjo prenosa okužbe še tečejo. »S tem je vsekakor povezano vprašanje sorazmernosti in nediskriminacije omejevanja gibanja necepljenim posameznikom pod drugačnimi pogoji kot cepljenim,« so še zapisali v uradu. Krek ob tem poudarja, da Urad ocenjuje smiselnost javnozdravstvenih ukrepov, v tem primeru uvajanja pogojev PCT, »kot da tisti, ki so pisali stališče informacijske pooblaščenke, ne bi živeli tu, v Sloveniji, kjer se že leto in pol borimo z epidemijo z vsemi močmi«. Dodal je, da raziskave resda še tečejo, da pa za njihovo interpretacijo ni pristojen urad. S tem se po njegovih besedah priliva olje na ogenj skepticizmu in širjenju neresničnih informacij o cepljenju proti covidu 19. Urad informacijske pooblaščenke je Krek pozval, naj jim raje pomaga obvladovati epidemijo.
NIJZ je 23. julija predstavil aplikacijo, ki jo uporablja policija na mejnih prehodih in s katero bi lahko organizatorji prireditev ter gostinci in ponudniki nastanitev v skladu z vladnimi odloki preverjali izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), a še isti dan ni bila več dosegljiva. Izkazalo se je, da pri branju QR-kode evropskega digitalnega covidnega potrdila prikažejo ime in priimek ter datum rojstva, hkrati pa je vidno tudi, ali je oseba prebolela covid 19, bila proti njemu cepljena ali pa ima veljaven negativni test na novi koronavirus. Krek je ob tem pojasnil, da bi aplikacija brez osebnih podatkov pokazala samo, ali je koda ustrezna ali ne, kar omogoča številne manipulacije.
Če ne morejo uveljaviti učinkovite aplikacije, preostane le še zaprtje vseh prireditev, opozarja Krek in dodaja, da bi sicer lahko šli v državni zbor po zakonsko osnovo za tak nadzor, a da bi do končne rešitve verjetno prišli šele septembra ali kasneje. Krek se je obregnil ob preveliko birokratizacijo v postopkih zajezovanje širjenja pandemije: »Če bi se to dogajalo v kirurških ordinaciji, bi imeli veliko mrtvih.« Pri NIJZ so sicer razvili novo aplikacijo, ki je anonimizirana in pokaže le, ali posameznik izpolnjuje PCT-pogoje ali ne. Nova aplikacija je na voljo od petka.
V nadaljevanju se je dotaknil aplikacije za preverjanje PCT-pogojev in urada informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, ki da je brez predhodnega opozorila 23. junija na svoji spletni strani zgolj zapisal, da je po prejeti prijavi začel inšpekcijski postopek o omenjeni aplikaciji.
»Zaustavitev procesa v kontekstu zaščite javnega zdravja pomeni, da lahko napori medicinske stroke javnega zdravja, zvodenijo. Urad informacijske pooblaščenke deluje skladno z veljavno zakonodajo in opravlja svoje delo (in tudi prav je tako), pa vendarle nas zelo skrbi, da ne bo zaradi podajanja končnega mnenja in iskanja ustreznih pravnih podlag vse skupaj prepozno, če se število okužb v Sloveniji poveča. Na koncu pa bodo nam oporekali, da smo prepozno uvedli zaščitne ukrepe,« piše Krek.
Prelesnikova je NIJZ rok za pisni odgovor v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pomočjo aplikacije za preverjanje pogojev PCT podaljša do 18. avgusta.
Informacijska pooblaščenka je namreč 26. julija NIJZ poslala poziv, naj najpozneje do petka, 30. julija, posreduje pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pomočjo aplikacije za preverjanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), na podlagi katere bo mogoče ugotoviti skladnost obdelave osebnih podatkov z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov in splošne uredbe GDPR.
Prelesnikova je zavrnila očitke, da se breme neustreznosti aplikacije pripisuje organu, ki z aplikacijo sploh še ni bil seznanjen, zgolj zaradi opozoril o nujnosti spoštovanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki je sicer zaradi evropske uredbe o varstvu podatkov, znane pod kratico GDPR, enotna za vse države članice.
Dodala je, da je treba uporabo aplikacije le osnovati na pravi pravni osnovi.
STA, T. V.
Informacijska pooblaščenka je namreč 26. julija NIJZ poslala poziv, naj najpozneje do petka, 30. julija, posreduje pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pomočjo aplikacije za preverjanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), na podlagi katere bo mogoče ugotoviti skladnost obdelave osebnih podatkov z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov in splošne uredbe GDPR.
Prelesnikova je zavrnila očitke, da se breme neustreznosti aplikacije pripisuje organu, ki z aplikacijo sploh še ni bil seznanjen, zgolj zaradi opozoril o nujnosti spoštovanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki je sicer zaradi evropske uredbe o varstvu podatkov, znane pod kratico GDPR, enotna za vse države članice.
Dodala je, da je treba uporabo aplikacije le osnovati na pravi pravni osnovi.
STA, T. V.
Kreka je še posebej zmotil zapis urada informacijske pooblaščenke, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da raziskave o dejanski zaščiti cepiva pred okužbo in nevarnostjo prenosa okužbe še tečejo. »S tem je vsekakor povezano vprašanje sorazmernosti in nediskriminacije omejevanja gibanja necepljenim posameznikom pod drugačnimi pogoji kot cepljenim,« so še zapisali v uradu. Krek ob tem poudarja, da Urad ocenjuje smiselnost javnozdravstvenih ukrepov, v tem primeru uvajanja pogojev PCT, »kot da tisti, ki so pisali stališče informacijske pooblaščenke, ne bi živeli tu, v Sloveniji, kjer se že leto in pol borimo z epidemijo z vsemi močmi«. Dodal je, da raziskave resda še tečejo, da pa za njihovo interpretacijo ni pristojen urad. S tem se po njegovih besedah priliva olje na ogenj skepticizmu in širjenju neresničnih informacij o cepljenju proti covidu 19. Urad informacijske pooblaščenke je Krek pozval, naj jim raje pomaga obvladovati epidemijo.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka. FOTO: Jože Suhadolnik
Če ne morejo uveljaviti učinkovite aplikacije, preostane le še zaprtje vseh prireditev, opozarja Krek in dodaja, da bi sicer lahko šli v državni zbor po zakonsko osnovo za tak nadzor, a da bi do končne rešitve verjetno prišli šele septembra ali kasneje. Krek se je obregnil ob preveliko birokratizacijo v postopkih zajezovanje širjenja pandemije: »Če bi se to dogajalo v kirurških ordinaciji, bi imeli veliko mrtvih.« Pri NIJZ so sicer razvili novo aplikacijo, ki je anonimizirana in pokaže le, ali posameznik izpolnjuje PCT-pogoje ali ne. Nova aplikacija je na voljo od petka.
