MODRA FRANKINJA
FOTO: Na grajski trti so se hladile klobase
V Sevnici na terasah pod gradom opravili 11. rez trte modre frankinje.
Odpri galerijo
Grajska trta je obrodila tudi za Vincenca.
V grajskem vinogradu so se na prvo nedeljo po godovanju sv. Vincenca lotili rezi grajskih trt modre frankinje. Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM), ki skrbi za grad in trto na grajskem griču, je na 11. rez trte privabil kar 150 gostov iz vse Slovenije. Po tradicionalnem prepričanju se sme prvič stopiti v vinograd po sv. Vincencu, ki je zavetnik delavcev in drvarjev.
Mrzlo jutro, živo srebro je pokazalo –10 stopinj Celzija, se je razvilo v prelep sončen dan, ki je številnim botricam in botrom trte ter ljubiteljem modre frankinje odprl čarobni pogled na reko Savo, nad katero so se valile meglice. Legenda govori, da se zadnja grofica, ki ji je avstrijski cesar Franc Jožef podaril grad, ni mogla načuditi pogledu z gradu. Ob prihodu so zbrane prišleke pozdravili sevniški graščaki, loški zeliščarji iz bližnje Loke pri Zidanem Mostu pa so postregli z žganimi pijačami in zeliščnimi zvarki s pobočij Lisce, Lovrenca in okolice Loke.
Pri grajski vili nad vinogradom sta zbrane uvodoma pozdravila sevniški župan Srečko Ocvirk in direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek, v kulturnem programu je nastopila pevka Mira Kolander, ki jo je s harmoniko spremljal Mirko Slemenšek.
Ciril Dolinšek je predstavil prizadevanja občine in širše skupnosti za razvoj turizma, razvoj Lisce, gradu in drugih znamenitosti ter novo tematsko pot Gozd je kultura, ki bo vodila tudi mimo grajskega vinograda in katere uradno odprtje bo 23. aprila. Zbrane je pozdravil Sinjo Jezernik, in sicer v vlogi nadučitelja Blaža Jurka, ta je dolga leta služboval na Razborju pod Lisco in doživel mnogo zanimivih dogodivščin.
Član Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj Aleš Germovšek je izvedel praktični prikaz rezi vinske trte modre frankinje. Tako so prišli na svoj račun tudi tisti, ki so prvič zares stali s škarjami pred trto in okusili občutek odgovornosti rezača. Prav od rezi je namreč odvisno, kako bo trta rodila. Po starem običaju so na trte tudi tokrat obesili klobase; meso, ki ga gospodar v vinogradu obesi na trse, naj bi prineslo dobro letino. Medtem ko je bila rez vselej dokaj kultno dejanje v vinogradu, so otrokom in pomagačem, ki je niso bili vešči, dodelili pospravljanje rezine. To je bilo včasih v starih vinogradih, ko so trte rasle na kolih, ko še ni bilo od sohe do sohe napetih žic, preprosto opravilo, pri katerem so se sklanjali in pobirali rezino, rozgo ... Danes je to v vinogradih z napetimi žicami zelo neugodno, tudi naporno in dolgočasno, saj je treba porezano šibje vleči iz napetih žic.
Kljub temu so se botre in botri potrudili in s pomočjo veščih vinogradnikov po rezi tudi pospravili rezino. Sledila je okusna, topla vinogradniška malica na toplem v gradu. Organizatorji se zahvaljujejo vsem botrom in podpornikom za izkazano podporo in v svojo druščino grajskih botrov vabijo vse ljudi dobre volje, ki jim ni vseeno za našo skupno kulturno dediščino. Informacije o botrstvu so dostopne na spletni strani www.grad-sevnica.com, na podstrani grajski vinograd.
Na grajskem hribu se je zbrala množica rezačev. FOTOGRAFIJE: Rok Petančič
Mrzlo jutro, živo srebro je pokazalo –10 stopinj Celzija, se je razvilo v prelep sončen dan, ki je številnim botricam in botrom trte ter ljubiteljem modre frankinje odprl čarobni pogled na reko Savo, nad katero so se valile meglice. Legenda govori, da se zadnja grofica, ki ji je avstrijski cesar Franc Jožef podaril grad, ni mogla načuditi pogledu z gradu. Ob prihodu so zbrane prišleke pozdravili sevniški graščaki, loški zeliščarji iz bližnje Loke pri Zidanem Mostu pa so postregli z žganimi pijačami in zeliščnimi zvarki s pobočij Lisce, Lovrenca in okolice Loke.
500 trt modre frankinje
Na grajskem griču je zasajenih 500 trt modre frankinje, vsako leto stisnejo in pridelajo od 500 do 1000 litrov tega izjemnega vina, odvisno od letine. Iz potrganega grozdja pridelajo klasično modro frankinjo, barik, penino in rose. V zadnjem času so v Posavju zelo priljubljene prav omenjene penine.
Na grajskem griču je zasajenih 500 trt modre frankinje, vsako leto stisnejo in pridelajo od 500 do 1000 litrov tega izjemnega vina, odvisno od letine. Iz potrganega grozdja pridelajo klasično modro frankinjo, barik, penino in rose. V zadnjem času so v Posavju zelo priljubljene prav omenjene penine.
Pri grajski vili nad vinogradom sta zbrane uvodoma pozdravila sevniški župan Srečko Ocvirk in direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek, v kulturnem programu je nastopila pevka Mira Kolander, ki jo je s harmoniko spremljal Mirko Slemenšek.
Ciril Dolinšek je predstavil prizadevanja občine in širše skupnosti za razvoj turizma, razvoj Lisce, gradu in drugih znamenitosti ter novo tematsko pot Gozd je kultura, ki bo vodila tudi mimo grajskega vinograda in katere uradno odprtje bo 23. aprila. Zbrane je pozdravil Sinjo Jezernik, in sicer v vlogi nadučitelja Blaža Jurka, ta je dolga leta služboval na Razborju pod Lisco in doživel mnogo zanimivih dogodivščin.
Na obisk so prišli tudi loški zeliščarji in ponudili rezačem dobrote.
Član Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj Aleš Germovšek je izvedel praktični prikaz rezi vinske trte modre frankinje. Tako so prišli na svoj račun tudi tisti, ki so prvič zares stali s škarjami pred trto in okusili občutek odgovornosti rezača. Prav od rezi je namreč odvisno, kako bo trta rodila. Po starem običaju so na trte tudi tokrat obesili klobase; meso, ki ga gospodar v vinogradu obesi na trse, naj bi prineslo dobro letino. Medtem ko je bila rez vselej dokaj kultno dejanje v vinogradu, so otrokom in pomagačem, ki je niso bili vešči, dodelili pospravljanje rezine. To je bilo včasih v starih vinogradih, ko so trte rasle na kolih, ko še ni bilo od sohe do sohe napetih žic, preprosto opravilo, pri katerem so se sklanjali in pobirali rezino, rozgo ... Danes je to v vinogradih z napetimi žicami zelo neugodno, tudi naporno in dolgočasno, saj je treba porezano šibje vleči iz napetih žic.
Na obisk so prišli tudi loški zeliščarji in ponudili rezačem dobrote.
Kljub temu so se botre in botri potrudili in s pomočjo veščih vinogradnikov po rezi tudi pospravili rezino. Sledila je okusna, topla vinogradniška malica na toplem v gradu. Organizatorji se zahvaljujejo vsem botrom in podpornikom za izkazano podporo in v svojo druščino grajskih botrov vabijo vse ljudi dobre volje, ki jim ni vseeno za našo skupno kulturno dediščino. Informacije o botrstvu so dostopne na spletni strani www.grad-sevnica.com, na podstrani grajski vinograd.
