Dolenjski Versailles doživlja pravi preporod. Poglejte, kaj se je tam dogajalo (FOTO)
Soteški grad je nekoč veljal za dolenjski Versailles, po Valvasorju pa celo za enega najlepših gradov v deželi Kranjski. Poleg številnih soban, stolpov z nešteto arkadami, pritiklinami in poslikavami je imel v stolpu nad vhodom grajsko kapelo, v kateri so pripravljali maše za gospodo in prebivalce gradu. Zadnji lastniki od leta 1793 so bili knezi Auerspergi iz žužemberškega gradu, ki so ga imeli v lasti do konca vojne. Neprecenljivo kulturno dediščino so jeseni leta 1943 požgali partizani.
Renesansa je bila obdobje prebujanja, zato tudi Sotesko že dlje poskušamo prebuditi, urediti.
Po vojni so ruševine dolgo samevale, kamen pa so za gradnjo uporabljali tudi domačini. Občina Dolenjske Toplice si je dolgo prizadevala za ureditev kompleksa, več poskusov, žal neuspešnih, pa je bilo tudi v preteklosti. »Pomemben premik obnove je bil storjen lani, ko je bila Občina Dolenjske Toplice uspešna na dveh razpisih, in sicer kulturnega in gospodarskega ministrstva. Prioriteta oživitve grajskega kompleksa je bila rekonstrukcija vhodnega stolpa dvorca, ki je že saniran,« je povedala Polona Vrtar, vodja TIC Dolenjske Toplice.
1793. so lastniki postali knezi Auerspergi.
»Sledi ureditev notranjega dvorišča in vrta pred vstopom v grajsko poslopje, v katerem bomo pridobili urejen in varen prostor za izvajanje različnih vsebin,« še doda sogovornica, ki se v TIC trudi, da bi hkrati z naravno in kulturno dediščino promovirali celovito ponudbo na lokalni in širši ravni. »Renesansa je bila obdobje prebujanja, zato tudi Sotesko že dlje poskušamo prebuditi, urediti. Organizirali smo prvo prireditev, t. i. Renesančna Soteska, na kateri smo se povezali Občina Dolenjske Toplice kot organizatorica in TD Suha krajina kot dobra poznavalka renesančnega obdobja ter izvajalka vsebin z večletno tradicijo,« pojasnjuje Vrtarjeva.
Graščak zadovoljen
Prebeglim vitezom in grajski gospodi Jurija Turjaškega ter viteškega reda Seisenbergensis Tumultus iz žužemberškega gradu se je v sprevodu in pestrem živahnem dogajanju pred paviljonom Hudičevega stolpa pridružilo več kot sto trideset nastopajočih iz Slovenije, Gašper Lombergar z Bleda, Cesarsko-kraljevi Ptuj, Šaleška gospoda, Lonca iz Škofje Loke, Varuhi Kladiva iz Pivke, Vitezi Šaleške doline in druščina Okroglih sodčkov iz Slovenije ter hrvaški vitezi Kegljevičeva straža iz Kostela in Koprivnički mušketiri s srednjeveškimi glasbeniki Holleonek Hungarica z Madžarske z razglašalcem (voditeljem) Aloisiusom Boianciusom (Alojzom Bojancem) iz Slovenije.
Po vojni so ruševine dolgo samevale, kamen pa so za gradnjo uporabljali tudi domačini.
Renesančni popoldanski utrip so popestrili tudi renesančni plesi, viteški srednjeveški boji, igre za najmlajše, lokostrelci, berač iz Spuhlje, zabavljači, srednjeveška pivovarna ter številni stojničarji z raznovrstno ponudbo. V samem stolpu je bilo na ogled tudi viteško orožje in obleke, v oglednem depoju TMS stara vozila, v vrtnem paviljonu pa orožje. Jurij Turjaški (Vlado Kostevc), graščak, udeleženec mnogo viteških turnirjev, znan kot oče nezakonskega sina Gregorja, je bil s programom in obiskom zelo zadovoljen. »Hvala članom in članicam, soteškim gasilcem, domačinom in Občini Dolenjske Toplice za gostoljubje in aktivno sodelovanje pri prepoznavi bisera Dolenjske. Skupaj smo izpeljali prvo historično prireditev, ki bo nedvomno podlaga za nadaljnje prireditve srednjeveško-renesančnega doživetja tudi v samem ambientu soteškega gradu v naslednjih letih,« je zadovoljno dejal Kostevc.
Izjemna naravna kulisa, obdana z neodkrito dediščino soteškega dvorca skupaj z reko Krko, ostanki starega gradu na desnem bregu in cerkvijo sv. Erazma, postaja vse bolj prepoznavna in vabi k novim izzivom. »Odzivi obiskovalcev so tisti, ki štejejo. Verjamem, da je še veliko priložnosti za izboljšave, kljub vsemu pa so odzivi zelo pozitivni in spodbudni. Lokacija je zelo obiskana, je prijeten kraj za krajši oddih na naporni poti ali prijetna foto točka. Turiste zanimajo zgodbe, legende, miti in predvsem, kakšno je bilo življenje v gradu, kako so nastajale mojstrovine v Hudičevem turnu in še kaj,« pove Polona Vrtar, ki z velikim optimizmom zre tudi v prihodnje prireditve Renesančne Soteske.
