Dobrodelna licitacija: s kračami in salamami za obnovo cerkve (FOTO)
V objemu posavskih vrhov Velikega Kozjega, Lovrenca, Kamrce in Lisce leži hribovska vasica Razbor, slabih 500 metrov nad morjem, dobrih 50 hiš premore. Tod so ponosni na mogočno cerkev sv. Janeza Krstnika, v fari Razbor pa premorejo še tri cerkve; posvečene so sv. Joštu, sv. Lovrencu in sv. Kancijanu. Med letoma 1997 in 2008 je župnijo vodil pater Karel Gržan, tedaj so tudi obnovili zelo staro navado.
Menda so prvič že v 19. stoletju na pustno nedeljo pri cerkvici sv. Jošta pod Lisco licitirali domače krače in salame. Pred 26 leti je prav pater Karel Gržan tradicijo obudil, od leta 2001 pa nad dogodkom bdi Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor pod Lisco. Tudi letos je bilo tako.
»To je stara navada. Praksa je bila, da so ljudje k maši prinesli krače in salame, nekaj tudi za župnika. Po maši so se pred cerkvijo zbrali kmetje in si na malem sejmu izmenjali dobrine. Po obnovitvi tradicije pa je praksa, da z licitacijo pomagamo pri zbiranju sredstev za obnovo sakralnih objektov v fari,« nam pove Matej Imperl, ki vodi KŠTD Razbor.
Stalni sopotnik dobrodelne licitacije je tudi Anton Grilc, cenjeni gospod iz Pečja pri Sevnici, ki se v pokoju ukvarja s pridelavo mesnin. Že kakšno desetletje vedno prinese kakšen poseben, velik ali neobičajen izdelek. Je že prispeval tudi dvometrsko salamo, pa salamo premera 80 milimetrov in konjsko. »Letos je prinesel eno jelenovo in eno salamo divjega pujsa, kot glavno atrakcijo budžolo, dolgo skoraj 80 centimetrov, težko pa okoli pet kilogramov, ki je pravzaprav posušena svinska prata, se pravi pujsov hrbet. Poleg tega, da toliko prinese, pa vedno še dva ali tri izdelke tudi zlicitira,« je poudaril predstavnik organizatorja Matej Imperl.
»Zdaj smo že kar utečena organizacijska ekipa. Župnik Janez Furman, ki vodi župnije Loka pri Zidanem Mostu, Marija Širje - Zidani Most, Razbor pod Lisco, se vsako leto strinja, da to pripravimo, obred pa nekaj zadnjih let vodi kaplan Gregor Majcen. V veliko pomoč so nam pri izvedbi tudi ključarji, predvsem Dani Vidic in Rado Vidmar. Sredstva za izvedbo priskrbimo sami, saj jih prejmemo od občine Sevnica kot organizator turistične prireditve,« je pripovedoval Matej, vesel, da je tudi tokratno druženje pod Lisco uspelo.
Že šestindvajsetič zapovrstjo so se pri podružnični cerkvi sv. Jošta, ki je ena od štirih cerkva župnije Razbor, zbrali ljudje dobre volje in dobrega namena. Okoli cerkve in na nekaterih dostopnih poteh je kljub topli odjugi še vedno ležala visoka odeja snega, kar pa ni odvrnilo več kot 100 udeležencev, da ne bi poromali k tej cerkvici pod vrhom Lisce.
2300 zbranih evrov bo šlo za obnovo župnijske cerkve.
»Po tradiciji in kot se spodobi, se je srečanje začelo s sveto mašo in blagoslovom prinesenih darov, kar je bilo v rokah kaplana Gregorja Majcna, ki je med pridigo med drugim poudaril, da za ohranjanje cerkva in drugih objektov sakralne kulturne dediščine v prvi vrsti največ prispevajo farani, ljudje dobrega srca. Da to drži, dokazuje cerkev sv. Jošta, kjer se je v zadnjih dveh desetletjih velik del obnove lahko opravil prav zaradi sredstev, zbranih na licitaciji,« je razložil Matej. Od škofije pa sredstev za obnovo cerkve še niso dobili. Toda Razborčani poznajo rek Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.
Na licitaciji je bilo 40 kosov domačega mesa, od tega 13 krač, 17 salam, trije kosi slanine, trije koluti domačega sira, ena velika budžola ter hlebec domačega kruha. Zadnji je dosegel ceno kar 50 evrov, medtem ko je bila med vsemi izdelki najviše licitirana budžola, in sicer za 210 evrov. Za najdražjo salamo so iztržili 75 evrov, najdražja krača je dosegla 70 evrov. Skupaj so zbrali 2300 evrov!
Sneg ni odvrnil več kot 100 udeležencev, da ne bi poromali k cerkvici pod vrhom Lisce.
Licitacijo je tudi tokrat vodil Matej, prej je to skoraj 20 let počel njegov oče Jože. »Ljudje radi pridejo, ker točno vedo, za kaj dajo. Vsa zbrana sredstva bodo letos namenjena za nadaljevanje obnove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika na Razborju, ki je bila poškodovana v neurju avgusta 2020,« nam je še zaupal 43-letni Matej Imperl, ki ni pozabil izpostaviti, da so ljudje prišli od blizu iz daleč: iz Jurkloštra, Planine pri Sevnici, Loke pri Zidanem Mostu, Sevnice, Vrhovega, Razborja, Zidanega Mosta, Vrha nad Laškim, Zabukovja, Okiča in od drugod.
Organizatorji so poskrbeli, da nihče ni bil lačen. Pekarna Kruhek iz Sevnice je prispevala krofe, Kmetijska zadruga Sevnica krače, manjkalo ni niti vino, ocvirkova potica in tradicionalna jed s teh koncev ocvirkova puhla, pogača iz testa, jajc in ocvirkov.
