ZAPLET

Po katastrofalnem požaru Cerkev toži planince

Objavljeno 19. junij 2018 18.45 | Posodobljeno 19. junij 2018 19.49 | Piše: Tina Horvat
Zapleta se pri gradnji novega planinskega doma na Korošici, ki je lani do tal pogorel. Nadškofija Ljubljana s tožbo spodbija lastništvo Planinskega društva Celje Matica.
V požaru, ki je izbruhnil lani septembra, je planinska postojanka zgorela do tal. FOTO: PGD Kamnik
CELJE – Septembra lani je požar popolnoma uničil Kocbekov dom na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah. Požar je zanetila neprevidna planinka s Poljske, ki je namesto vode za čaj na kuhalniku kuhala petrolej. Ker je bila to zelo pomembna planinska postojanka, saj planina Korošica stoji na stičišču Štajerske, Koroške in Gorenjske, je izguba močno prizadela slovenske planince. Takoj po požaru je lastnik, Planinsko društvo Celje Matica, odprl poseben račun, na katerem so zbirali donacije za gradnjo novega doma, na Planinski zvezi Slovenije (PZS) pa so na letni skupščini odločili, da bodo za gradnjo nove koče na Korošici odraslim članom članarino za leto 2019 povišali za en evro in ga prispevali v sklad. Pri tem so napovedali, da naj bi bila nova postojanka zgrajena v dveh letih in da bo gradnja stala vsaj 800.000 evrov, saj bo treba ves material tja pripeljati s helikopterjem. Tudi sicer gre za zelo zahtevno in drago gradnjo, saj Korošica leži na 1800 metrih nadmorske višine in je po najbližji poti s planine Podvežak kar dve uri in četrt dostopa, iz Kamniške Bistrice pa skoraj pet ur.
image
Zaplet med Cerkvijo in planinci bo podaljšal gradnjo doma. FOTO: Brane Piano

Vendar je nastal zaplet, ki bo postavitev novega doma zagotovo premaknil v prihodnost. Izvedeli smo, da naj bi si Cerkev oziroma ljubljanska nadškofija po požaru zaželela zemljišča, na katerem je stal planinski dom, saj je bila nekoč njegova lastnica, in da naj bi nedavno oživila svoja prizadevanja za denacionalizacijo. To bo vsaj začasno ustavilo postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko smo o zapletu povprašali predsednika PD Celje Matica Mirka Doberška, ni želel komentirati, saj se, kot je povedal, še dogovarjajo in še ni za v javnost.
image
Predsednik PD Celje Matica Mirko Doberšek zadeve ni hotel komentirati. FOTO: Brane Piano

Izgradnja nove stavbe drugačnih dimenzij in lege lahko bistveno poslabša položaj Nadškofije Ljubljana.

Veliko bolj zgovorni pa so bili na Nadškofiji Ljubljana, kjer so nam zelo podrobno pojasnili zadevo. Za Slovenske novice so razložili, da jim je bilo zemljišče, na katerem je stal dom, odvzeto oziroma podržavljeno septembra 1947 z agrarno reformo in da je Nadškofija Ljubljana februarja 1992 kot denacionalizacijski upravičenec vložila zahtevo za vrnitev podržavljene nepremičnine. To je bilo pred 26 leti, a vendar o njihovi zahtevi še ni bilo odločeno. Po njihovem mnenju je za dolgotrajne postopke krivo tudi protipravno ravnanje nekaterih udeležencev, in sicer so prepričani, da je pogodba, s katero je postal lastnik zemljišča PD Celje Matica, nična, torej neveljavna, zato jo bodo spodbijali s tožbo za ugotovitev ničnosti.

image
V ljubljanski nadškofiji so se še naprej pripravljeni dogovarjati, očitno to počno tudi v PD Celje Matica. FOTO: STA

Nična pogodba o lastništvu

»PD Celje Matica je julija 1999 z naslednicami nekdanje občine Mozirje sklenilo pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 26. 7.1999, na podlagi katere se je planinsko društvo vpisalo kot zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine. A po zakonu o denacionalizaciji ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z zakonsko prepovedjo razpolaganja, so nični,« so še pojasnili.
Ker so torej prepričani, da PD Celje Matica ni upravičeno do lastništva zemljišča, je Nadškofija Ljubljana na to že leta 2010 opozorila PD in tudi predlagala rešitev: »Nadškofija Ljubljana se kot denacionalizacijski upravičenec v postopkih vračanja podržavljenega premoženja pogosto sreča s situacijo, ko na nepremičninah, ki so predmet vračanja, stojijo planinski domovi. V vseh tovrstnih zadevah ima Nadškofija Ljubljana praviloma enak pristop. Planinskega doma skupaj s funkcionalnim zemljiščem se ne vrača v naravi. Planinskemu domu se odmeri funkcionalno zemljišče v dvakratni površini fundusa, hkrati se da planinskemu društvu možnost, da zoper plačilo samo simboličnega nadomestila prevzame v uporabo dodatna zemljišča v lasti Nadškofije Ljubljana, vendar vse pod pogojem, da je stavba namenjena dejavnosti planinskega doma in odprta splošni javnosti,« so še razložili in poudarili, da so bili v primeru Korošice pripravljeni biti še bolj velikodušni in so sami predlagali, da bi namesto 340 m2 funkcionalnega zemljišča odmerili še enkrat več, torej 680 m2, preostanek zemljišča v izmeri 5793 m2 pa bi planinsko društvo lahko uporabljalo brezplačno ves čas, dokler bi bila stavba Kocbekovega doma v lasti društva in namenjena dejavnosti planinskega doma. A PD je to možnost zavrnilo.
26 let že traja denacionalizacija zemljišča, na katerem je stal planinski dom.

A zakaj je Nadškofija Ljubljana šla v tožbo šele po požaru in ne prej? Razložili so, da zato, ker se PD po požaru kljub neurejenemu lastniškemu stanju nepremičnine ni obrnilo na njih, predvsem pa zato, ker bi izgradnja nove stavbe drugačnih dimenzij in lege lahko bistveno poslabšala položaj Nadškofije Ljubljana kot denacionalizacijskega upravičenca.
Vložitev tožbe ne pomeni, da Nadškofija Ljubljana odklanja sporazumno rešitev zadeve, vendar bo vztrajala pri tem, da bodo pogoji za PD Celje Matica enaki kot za vsa druga planinska društva, s katerimi je medsebojna razmerja sporazumno in hitro uredila, in to brez dodatnih stroškov pravdanja. 
Deli s prijatelji