OBLETNICA STRIPA

Kako se je Tito znašel v Alanu Fordu

Objavljeno 16. junij 2019 21.17 | Posodobljeno 16. junij 2019 21.17 | Piše: Ciril Gale

Ob 50. obletnici prvega izida so v Narodni galeriji pripravili razstavo originalnih tabel stripa, ki smo ga zelo radi prebirali tudi v Sloveniji.

Odlomek iz stripa
Zanimivo je, da se je danes legendarni strip Alan Ford uveljavil predvsem v svoji domovini Italiji in na območju nekdanje Jugoslavije, drugod pa životaril v morju drugih stripovskih publikacij.

V Franciji so izdali zgolj dvanajst epizod, v Braziliji le tri in na Danskem šest. Zelo radi smo ga prebirali tudi v Sloveniji, najprej v hrvaškem (že od leta 1970) in pozneje še v slovenskem jeziku (od leta 1993).

Ob 50. obletnici prvega izida so v Narodni galeriji pripravili razstavo originalnih tabel, katerih avtorja sta scenarist Luciano Secchi (1939), ki se je podpisoval s psevdonimom Max Bunker, ter risar Roberto Raviola (1939–1996) s psevdonimom Magnus.
 

Mojstrsko prenesene domislice


Največ zaslug za izjemno priljubljenost tega stripa v nekdanjih jugoslovanskih republikah ima Zagrebčan Nenad Brixy, tudi sam pisatelj, ki je znal scenaristov črni humor in domislice mojstrsko prenesti v naše tedanje okolje. Bil je urednik stripovskih publikacij pri Vjesniku, Alan Ford pa je izhajal v zbirki Super strip biblioteka, ki jo je tudi ustanovil. Ko smo v Sloveniji začeli izdajati Alana Forda, je k njegovi priljubljenosti s svojimi prevodi veliko prispeval pisatelj Branko Gradišnik, zdi pa se, da je ostal nekoliko v senci za tiste, ki so bili navajeni na Brixyjeve prevode.

Kljub pritiskom oblasti vodstvo tednika Mladina policiji ni nikoli razkrilo prave avtorjeve identitete.

Stripi o članih skupine tajnih agentov TNT v New Yorku so bili satirična kritika sodobnega sveta, v kateri so nastopali: Številka 1, Alan Ford, Bob Rock, sir Oliver, Otto von Grunf, Debeli šef in Jeremija. Alan Ford je neke vrste antipod super agenta Jamesa Bonda, le da sta Bunker in Magnus dogajanje v stripu postavila v velemestno okolje, bednejše od Harlema. Medtem ko se Bond giblje v najbolj mondenem okolju, kjer imajo zlobni bogataši na voljo najbolj sofisticirana orožja, agent pa je pravi strup za lepotice, je Ford skoraj brez nujnih orodij za svoje delo, o lepih ženskah pa lahko le sanja.

Bogat katalog so objavili v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku, saj bo razstava gostovala še na Hrvaškem in v Italiji.

Bunker in Magnus sta skupaj ustvarjala serijo med letoma 1969 in 1975, ko sta končala sodelovanje. Bunker je sicer pisal še naprej, ilustriranje pa je prevzel Paolo Piffarerio (1924–2015), a strip je izgubil najprej kakovost, počasi pa še zvesto publiko, in založniki so ga prenehali izdajati.
 

Dorisana Tito in Jovanka


Tednik Mladina je priljubljenost Alana Forda izkoristil za duhovito kritiko tedanjega sistema. V dogovoru z zagrebškim risarjem Andrejem Flumianijem so pripravili strip, v katerega so kot junaka vključili kar predsednika Josipa Broza - Tita. Strip je leta 1989 izhajal v nadaljevanjih, ker pa je šlo za ostro satiro političnega vrha, se je za avtorje zanimala tudi tajna policija. Zunaj uredništva ni nihče poznal pravega avtorjevega imena, ki se je podpisoval s psevdonimom Max Schelling.

Fordizmi

•       Mi imamo izkušnje, vi pa denar. Na koncu vam ostanejo izkušnje, nam pa denar.
•       Vstop je prost, izstop se zaračunava.
•       Bolje je herojsko pobegniti kot pa strahopetno zmagati!
•       Za domovino je treba dati vse, še celo življenja drugih!
•       Kupite rože ljubljeni ženi, a ne pozabite na lastno!
•       Napis na blagajni kinodvorane:
       Vstopnina: slepi 50 centov,
       gluhi 50 centov, slepi in gluhi 1 dolar!

Flumiani, ki je pred tem javnost šokiral s stripom Pornoslavija, je skrbno proučil Bunkerjev risarski slog in z uporabo izvirnih kadrov ter z dorisovanjem Tita in Jovanke ustvaril delo, ki se formalno ni razlikovalo od izvirnika. Nekateri bralci so bili prepričani, da gre za italijanski izvirnik.

Kljub pritiskom oblasti vodstvo tednika Mladina ni policiji nikoli razkrilo prave avtorjeve identitete.

Alan Ford je do neke meje aktualen še danes zaradi dogajanja v družbi in politiki. Da pri tem stripu ne gre le za zabavo, pričajo tudi številni novinarski prispevki, znanstveni eseji in celo knjige o Alanu Fordu. Srbski profesor Lazar Džamić je napisal knjigo Cvetličarna v Hiši cvetja (Cvjećarnica u Kući cveća), ki vsebuje štirinajst esejev in celotno epizodo Alana Forda iz Mladine.
prvih epizod stripa je narisal Roberto Raviola.
Deli s prijatelji