TEKMOVANJE
Dedkov avto vlekel po nogometnem igrišču
Prvo belokranjsko tekmovanje v streljanju enajstmetrovk je organiziral mladi nogometaš Žan Černič. Pokal Žabovujček se imenuje po skoraj pozabljenem metliškem izrazu za paglavca.
Odpri galerijo
Gol brez vratarja
V Sošici pri Metliki je potekalo tekmovanje v streljanju enajstmetrovk, prvo tovrstno v Beli krajini. Tekmovalci so se potegovali za pokal Žabovujček. A preden razpletemo zgodbo o prostostrelcih, moramo razjasniti, kaj je to žabovujček. To je izključno metliška beseda za paglavca; pa ne za nekega falota, ki mu gredo po glavi neumnosti, temveč za žabjega potomca. Ker je ta izraz počasi ušel iz metliškega besednjaka, je Anton Tone Černič, nekdanji metliški podžupan, ki je znan tudi po številnih akcijah, kot so Rojeni v Metliki, Srečanje Č(e)rničev in številne druge, predvsem pa domoljub in ponosen Belokranjec, na svojem ranču v Sošici uredil ribnik in ga poimenoval Žabovujček, da bi to kleno metliško besedo otel pozabi. In ker je njegov vnuk Žan zagrizen in zelo dober žogobrc, je poleg Žabovujčka uredil tudi nogometno igrišče. V času epidemije in tudi zdaj, ko zaradi korone še vedno veljajo določeni ukrepi, to igrišče Žanu pride še kako prav.
Žan Černič trenutno nastopa pri kadetih nogometne šole Nova Gorica, v novi sezoni pa bo igral za mladince. Nogomet je sicer
začel igrati v NK Kolpa v Metliki, nadaljeval v Krka U15 Novo mesto v 1. slovenski ligi vzhod, potem je prestopil k NK Krško v prvi Slovenski kadetski ligi, v vseh treh ekipah pa je bil kapetan. Že kot kadet je odigral nekaj tekem za mladince in nekaj prijateljskih za člane NK Krško. Njegov cilj je, da bi igral nogomet kot član v prvi slovenski ligi in da bi ga pri tem spremljalo čim manj poškodb. Seveda pa želi čim prej uspešno zaključiti šolanje. Obiskuje frizersko šolo v Sevnici, zdaj ko trenira v Novi Gorici, pa se šola na daljavo in je hvaležen šoli in ravnatelju, da imata razumevanje za njegovo postransko dejavnost.
Zaradi epidemije novega koronavirusa so treningi v Novi Gorici odpadli in Žan se je vrnil v domače loge. A kot resen in obetaven nogometaš ni držal križemnog, temveč je pridno treniral in nabiral kondicijo na dedkovem igrišču. Okrog pasu si je navezal vrv in po igrišču vlekel avto, prijatelji pa so ga zbadali, če ima dedek spet prazen akumulator. Med treningi in streljanjem na gol z mrežo, ki je posebno prirejena za trening streljanja na gol brez vratarja, se je mlademu Žanu porodila ideja o tekmovanju v izvajanju enajstmetrovk. Poklical je prijatelje, jim obrazložil idejo in bili so navdušeni. Prvega tekmovanja za pokal Žabovujček se je udeležilo 25 tekmovalcev iz Litije, Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Semiča, pa tudi dve dekleti iz RK Sava Kranj. Prišli so tudi mladi strelci iz Kamanja in Žakanja iz sosednje Hrvaške, tako da je bilo tekmovanje mednarodno.
Ker takega tekmovanja v streljanju enajstmetrovk tam po razpoložljivih podatkih še ni bilo, je moral pripraviti nekaj pravil. Da je bilo streljanje čim bolj realno, so streljali v gol brez vratarja. V golu je mreža, ki ima zgoraj in spodaj izrezane kote, in tako morajo biti strelci natančni. Da bi bili čim bolj izenačeni tako levičarji kot desničarji, sta bila oba zgornja kota ovrednotena s po 6 točkami, spodnja dva sta bila vredna po dve točki, zadetek v mrežo pa eno točko. V sredini prečke je visela zastavica, tekmovalec, ki jo je zadel, je dobil deset točk. Streljali so z razdalje 11 metrov s treh označenih točk, in sicer je bila ena na sredini gola, drugi dve pa sta bili postavljeni pravokotno na stativo gola. Ta je enak kot pri velikem nogometu; visok 2,44 in širok 7,32 metra. Tekmovali so s po tremi streli v treh serijah, s tem da sta se prvi dve seriji izvedli z različnih označenih točk, tretja pa po želji tekmovalca s točke, ki si jo je izbral, nato pa moral streljati s te točke vse tri strele. S seštevkom točk vseh treh serij so dobili vrstni red, spisana so bila tudi pravila, kako ukrepati, če bi imeli strelci enako število točk. Seveda ni šlo brez zapisnikarja in sodnika. To mesto je pripadlo Andreju Severju, ki je pred leti prejel Bloudkovo priznanje.
Prvi strel je izvedel Žanov dedek Tone, drugega oče Mitja in tretjega organizator Žan. Zmagovalec nenavadnega tekmovanja je postal Leon Pezdirc iz Semiča, ki je osvojil pokal Žabovujček in priznanje, srebrno medaljo in priznanje je osvojil Mark Predovič iz Metlike, oba sta člana NK Krka. Bronaste medalje in priznanja so prejeli tretjeuvrščeni Mark Ferfolja, NŠ Bela krajina, četrti Damjan Radoš, RK Črnomelj, peti Val Vipavec, NŠ Bela krajina, in šestouvrščeni Domen Gorup, NK Krka. Preostali sodelujoči so prejeli spominsko priznanje. Sklenili so, da se ob letu osorej spet srečajo na tekmovanju, do takrat pa bodo žabovujčki veselo plavali po ribnikih in trenirali na igriščih.
Žan Černič trenutno nastopa pri kadetih nogometne šole Nova Gorica, v novi sezoni pa bo igral za mladince. Nogomet je sicer
Pokal Žabovujček je pripadel najboljšemu.
Zaradi epidemije novega koronavirusa so treningi v Novi Gorici odpadli in Žan se je vrnil v domače loge. A kot resen in obetaven nogometaš ni držal križemnog, temveč je pridno treniral in nabiral kondicijo na dedkovem igrišču. Okrog pasu si je navezal vrv in po igrišču vlekel avto, prijatelji pa so ga zbadali, če ima dedek spet prazen akumulator. Med treningi in streljanjem na gol z mrežo, ki je posebno prirejena za trening streljanja na gol brez vratarja, se je mlademu Žanu porodila ideja o tekmovanju v izvajanju enajstmetrovk. Poklical je prijatelje, jim obrazložil idejo in bili so navdušeni. Prvega tekmovanja za pokal Žabovujček se je udeležilo 25 tekmovalcev iz Litije, Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Semiča, pa tudi dve dekleti iz RK Sava Kranj. Prišli so tudi mladi strelci iz Kamanja in Žakanja iz sosednje Hrvaške, tako da je bilo tekmovanje mednarodno.
Zadovoljni prosti strelci FOTOGRAFIJE: Pokal Žabovujček
Ker takega tekmovanja v streljanju enajstmetrovk tam po razpoložljivih podatkih še ni bilo, je moral pripraviti nekaj pravil. Da je bilo streljanje čim bolj realno, so streljali v gol brez vratarja. V golu je mreža, ki ima zgoraj in spodaj izrezane kote, in tako morajo biti strelci natančni. Da bi bili čim bolj izenačeni tako levičarji kot desničarji, sta bila oba zgornja kota ovrednotena s po 6 točkami, spodnja dva sta bila vredna po dve točki, zadetek v mrežo pa eno točko. V sredini prečke je visela zastavica, tekmovalec, ki jo je zadel, je dobil deset točk. Streljali so z razdalje 11 metrov s treh označenih točk, in sicer je bila ena na sredini gola, drugi dve pa sta bili postavljeni pravokotno na stativo gola. Ta je enak kot pri velikem nogometu; visok 2,44 in širok 7,32 metra. Tekmovali so s po tremi streli v treh serijah, s tem da sta se prvi dve seriji izvedli z različnih označenih točk, tretja pa po želji tekmovalca s točke, ki si jo je izbral, nato pa moral streljati s te točke vse tri strele. S seštevkom točk vseh treh serij so dobili vrstni red, spisana so bila tudi pravila, kako ukrepati, če bi imeli strelci enako število točk. Seveda ni šlo brez zapisnikarja in sodnika. To mesto je pripadlo Andreju Severju, ki je pred leti prejel Bloudkovo priznanje.
25
tekmovalcev se je potegovalo za pokal.
tekmovalcev se je potegovalo za pokal.
Prvi strel je izvedel Žanov dedek Tone, drugega oče Mitja in tretjega organizator Žan. Zmagovalec nenavadnega tekmovanja je postal Leon Pezdirc iz Semiča, ki je osvojil pokal Žabovujček in priznanje, srebrno medaljo in priznanje je osvojil Mark Predovič iz Metlike, oba sta člana NK Krka. Bronaste medalje in priznanja so prejeli tretjeuvrščeni Mark Ferfolja, NŠ Bela krajina, četrti Damjan Radoš, RK Črnomelj, peti Val Vipavec, NŠ Bela krajina, in šestouvrščeni Domen Gorup, NK Krka. Preostali sodelujoči so prejeli spominsko priznanje. Sklenili so, da se ob letu osorej spet srečajo na tekmovanju, do takrat pa bodo žabovujčki veselo plavali po ribnikih in trenirali na igriščih.
