Zdravljenje zmanjša tveganje za zaplete

Letos mineva 100 let od odkritja inzulina. Ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, je po Sloveniji potekalo več dogodkov, povezanih s to boleznijo in namenjenih ozaveščanju javnosti. Slovenska tiskovna agencija (STA) je tako v okviru svojega STAkluba v sodelovanju z Zvezo društev diabetikov Slovenije pripravila okroglo mizo, na kateri so govorili o zgodovini zdravljenja sladkorne bolezni in življenju z njo. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za poznejše uspešno zdravljenje, so poudarili udeleženci. Pohvalili so napredek na področju medicine v zadnjih letih, ki omogoča boljšo obravnavo in kakovostnejše življenje ljudi, ki živijo z diabetesom, in opozorili na pomanjkanje diabetologov v državi.

Ne vedo, da jo imajo

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana Tadej Battelino je opozoril na neverjeten razcvet znanosti na področju zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 pa tudi na dejstvo, da marsikdo ne ve, da ima sladkorno bolezen. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri nas živi več deset tisoč diabetikov, ki tega sploh ne vedo. Še posebno veliko naj bi jih bilo v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med debelimi.

Ti neodkriti bolniki utrpijo najhujše posledice, ker niso deležni ustreznega zdravljenja. Pravočasna diagnoza in zdravljenje zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Pomembno vlogo v boju s sladkorno boleznijo bi tako odigral nacionalni register, s katerim bi spremljali potek bolezni in vsakemu bolniku posebej prilagodili zdravljenje, pravijo zdravstveni strokovnjaki.

Čedalje več diabetikov

V Ljubljani je potekala spletna nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni, na kateri so opozorili, da število sladkornih bolnikov raste, prav tako pa tudi število umrlih zaradi te bolezni. Na konferenci so predstavili državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, pri katerem sodeluje cela vrsta institucij, in poudarili pomen preventivnih pregledov v ambulantah družinske medicine.

Sladkorna bolezen spada med največje izzive javnega zdravja, saj število bolnikov vztrajno narašča. V Sloveniji je po uradnih podatkih 125.000 diagnosticiranih diabetikov oziroma 6,9 odstotka odraslega prebivalstva. Po podatkih NIJZ so lani zabeležili dvoodstotno rast števila prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen. Največ ljudi, ki prejemajo ta zdravila, je v zasavski regiji, in sicer kar dve tretjini več kot v goriški. Celo tretjina vseh obolelih je lahko neodkritih sladkornih bolnikov: po ocenah strokovnjakov bi skupno število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji lahko znašalo od 154.000 do 175.000.

Raste tudi število umrlih. Lani je pri nas zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti umrlo 443 ljudi, leta 2019 jih je bilo 380, leta 2018 pa 282. Sladkorne bolnike zelo ogroža tudi covid-19. Mlajši diabetiki so se sicer cepili hitreje kot drugi, zaradi zaprtja družbe pa je bilo veliko težav pri stikih s primarno zdravstveno službo, odpadlo je tudi veliko preventivnih pregledov.

Stroka opozarja tudi na debelost, ki je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot za srčno-žilne bolezni ter glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji je po ocenah prekomerno hranjenih 38 odstotkov odraslih, z indeksom telesne mase (ITM) med 25 in 29,9, debelih pa skoraj 20 odstotkov odraslih, z ITM nad 30.

Tudi stroški rastejo

Tistih, ki jemljejo zdravila proti sladkorni bolezni, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010, pravijo pri NIJZ. Slovenija je v primerjavi z evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS iz leta 2019, nad evropskim povprečjem po pogostosti tistih, ki so poročali, da imajo sladkorno bolezen. Evropsko povprečje je 7,4 na 100 prebivalcev, v Sloveniji pa jih je bilo 7,8. Največ jih je bilo na Hrvaškem, in sicer 12,1 na 100 ljudi, najmanj pa na Irskem, in sicer 3,5.

Med sladkornimi bolniki, ki prejemajo zdravila, je bilo lani 63.706 oziroma 53,9 odstotka moških in 54.509 oziroma 46,1 odstotka žensk. Čedalje več prejemnikov zdravil je starejših od 65 let. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo lani 3426 žensk, kar je 290 ali 9,2 odstotka več kot leto prej in 1518 oziroma 79,6 odstotka več kot v letu 2013. Na novo je lani zbolelo 81 otrok in mladostnikov, kar je osem več kot leta 2019.

Povečuje se tudi breme sladkorne bolezni. Za zdravljenje je lani iz državne blagajne odšlo 39 milijonov evrov, skoraj tri milijone več kot leto prej. Za medicinske pripomočke za zdravljenje diabetesa pa je bilo porabljenih 21,88 milijona evrov ali dober milijon več kot leto prej.