Droni obnavljajo naše gozdove
Zavod za gozdove Slovenije je po lanski decembrski poskusni setvi semenskih kroglic z droni tovrstno obnovo gozdov preizkusil še na Boču v občini Poljčane.
Setev kroglic s semeni lipe, topokrpega in poljskega javorja ter jelke je izvedlo hrvaško podjetje Projekt O2. S tem zagotavljajo obnovo tudi na težko dostopnih območjih gozdov, ki so bili poškodovani v naravnih ujmah. S setvijo avtohtonih drevesnih vrst pa spodbujajo tudi naravno pestrost na določenem prizadetem območju.
Naravne ujme so namreč zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, gozdovi pa tem izzivom vse težje kljubujejo. Čeprav se slovenski gozdovi zaradi sonaravnega načina gospodarjenja večinoma še lahko obnovijo sami oziroma po naravni poti, pa je na večjih prizadetih površinah vendarle potrebna obnova s sadnjo ali setvijo gozdnih drevesnih vrst.
Goriški Kras
Požar Goriški Kras je bil do zdaj največji v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3707 ha površin, od tega 2902 ha gozdov. V požaru je bilo julija 2022 poškodovanih 2004 ha zasebnih gozdov, 286 ha gozdov v državni lasti in 611 ha gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Od skupno 2902 ha jih je bilo kar 86 odstotkov (2503 ha) tako poškodovanih, da jih je treba obnoviti. Skupna poškodovana lesna masa, ki zajema drevje, ki je bilo tako poškodovano, da je ali bo odmrlo zaradi poškodb, znaša 177.051 m3, kar je 85 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev na območju požarišča pred požarom.
Drevesna pestrost je nujna
Hitra in uspešna obnova je ključna za nemoten razvoj gozdov, a jo je težko zagotoviti na težje dostopnih terenih. Zato Zavod za gozdove Slovenije preizkuša vse možne načine obnove gozda, tudi najnovejše, kot je setev semenskih kroglic s pomočjo brezpilotnih letalnikov – dronov. Tak način obnove je bil v lanski jeseni prvič preizkušen na od požara leta 2022 opustošenem Krasu, zdaj je potekal še na Boču.
Semenske kroglice so bile pripravljene s semeni avtohtonih drevesnih vrst pod skrbnim strokovnim nadzorom. »Z vrstno pestro obnovo gozda ohranjamo naravno podobo gozda in njegovo naravno raznolikost, s tem pa omogočamo tudi obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prilagojene na življenje v določenem okolju,« so nam povedali v Zavodu za gozdove Slovenije.
Vodja službe za gojenje gozdov Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Breznikar je dodal: »Drevesna pestrost gozdov je edino zagotovilo uspešnega razvoja gozdov v podnebno nestabilnem okolju, kar postaja dejstvo. S spodbujanjem rasti avtohtonih drevesnih vrst, ki so posebej prilagojene za rast na posameznih rastiščih, pa ne le krepimo odpornost gozdov, ampak tudi pomembno pospešujemo naravno pestrost.«
Drevesna pestrost je edino zagotovilo uspešnega razvoja gozdov v podnebno nestabilnem okolju.
Goran Ladišić, soustanovitelj Projekta O2, je povedal, da ga veseli, da so prejeli zaupanje Zavoda za gozdove Slovenije za obnovo gozdov na petih novih lokacijah po Sloveniji: »Z novimi tehnologijami smo lahko samo še učinkovitejši v boju s podnebnimi spremembami, tako da lahko pomembno vplivamo na obnovo gozdov povsod tam, kjer je bilo to do zdaj težko izvedljivo.«
Hitra in uspešna obnova je ključna za nemoten razvoj gozdov.
