Razvozlana skrivnost egipčanskih piramid

Znanstveniki si že stoletja belijo glave z vprašanjem, kako je Egipčanom v negostoljubnem puščavskem okolju pred več tisočletji uspelo zgraditi piramide. Prevoz in nato gradnja tako mogočnih stavb iz več tisoč ton skal bi bila namreč še ob današnji tehnologiji velikanski podvig, brez slednje pa tako rekoč nepredstavljiv. Tako s(m)o vsaj mislili, zdaj pa so našli dokaze, da je v bližini piramid nekdaj tekel rokav reke Nil, kar bi znal biti odgovor na vprašanje, kako so prevažali večtonske kamnite gmote. Pojasni pa tudi, čemu je kompleks kar 31 piramid zgoščen na enem samem, relativno majhnem območju.

»Mnogi, ki nas zanima stari Egipt, se zavedamo, da so morali za transport materiala uporabljati vodno pot, a nihče ni poznal njene lokacije, oblike, velikosti in oddaljenosti od kompleksa piramid,« je dejala glavna avtorica raziskave Eman Ghoneim, ki je s kolegi s pomočjo satelitskih posnetkov in analize jeder sedimenta izrisala 64 kilometrov dolg rokav Nila, ki je že tisočletja pokopan pod puščavskim peskom in obdelovalnimi površinami.

Vodna pot

Nekdanji rokav Nila so poimenovali Ahramat, kar je arabski izraz za piramide. Ta je moral biti, tako kažejo izsledki raziskave, širok kakšnih 500 metrov in globok najmanj 25 metrov – podobno kot današnji Nil. »Velikost in dolžina rokava, ob tem pa tudi bližina piramid kažejo, kako velik pomen je moral imeti kot vodna pot,« pripoveduje Eman in nadaljuje, da je reka igrala ključno vlogo pri tem, kako so stari Egipčani prevažali ogromne količine gradbenega materiala, orodja in delavcev, ki so jih potrebovali za gradnjo piramid. »Raziskava tudi kaže, da imajo mnoge piramide na tem območju nasip, dvignjeno obredno stezo, ki poteka pravokotno na Ahramat in se konča na njegovem bregu.«

Glavna avtorica raziskave Eman Ghoneim je prepričana, da je bila Ahramat pomembna vodna transportna pot. FOTO: osebni arhiv E. G.

Fotografije iz zraka in posnetki satelitov niso razgalili sledi izginulega rokava, šele med proučevanjem radarskih satelitskih posnetkov širšega območja starodavnih rek in jezer je Eman z izurjenim očesom zaznala nekaj nepričakovanega, kar bi znalo biti nov vir podzemne vode. »Opazila sem rečni rokav ali nekakšen rečni breg, kar pa se mi zaradi tolikšne oddaljenosti od Nila ni zdelo smiselno.« A je bilo dovolj, da je vzbudilo njeno radovednost, še posebno ker jo je od nekdaj preganjal misterij gradnje piramid. Nadaljnje raziskave ob pomoči georadarja in elektromagnetne tomografije so potrdile, da gre za star rokav Nila. Še več, glede na izsledke je mogoče, da se pod debelo plastjo puščavskega peska in obdelovalnih polj skrivajo templji.

Izginuli rokav

Zakaj in kdaj se je Ahramat izsušil in nato izginil, je uganka. Najverjetnejša razlaga je, da so to območje pred okoli 4200 leti prizadele močne suše in širjenje puščave, z vetrom nanošene sipine pa so postopno izsušile ta tedaj tako pomemben rečni rokav.

Izrisali so 64 kilometrov dolgo pot Ahramata, ki je moral biti širok okoli 500 in globok 25 metrov. FOTO: osebni arhiv E. G.

Odkritje Ahramata kaže, kako zelo drugačna je bila pred tisočletji geografija Egipta, pripoveduje najverjetnejšo razlago, kako so gradili piramide, pa tudi širšo zgodbo tedanjega življenja. Soavtorica raziskave Suzanne Onstine meni, da so verjetno prav na rečnem obrežju potekale pogrebne ceremonije za faraone, ki so jih nato odnesli k večnemu počitku v grobnico v piramidah. Reka je po njenih besedah tudi odgovor, čemu so piramide zrasle na različnih lokacijah. »Tok in volumen reke sta se sčasoma spreminjala, zato so se morali kralji 4. dinastije odločati drugače kot kralji 12. dinastije,« pravi in sklene, da je odkritje potrdilo tesno povezavo med geografijo, klimo, okoljem in človeškim vedenjem.