Pričakujemo lahko več okužb
Minuli teden je zdravstvena stroka znova glasno poudarjala tveganja, ki povečujejo možnost za pojav tuberkuloze: ob svetovnem dnevu so opozorili, da je to ena najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu, ki vsak dan vzame 4400 življenj, 30.000 pa jih na novo zboli; po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2021 v svetu 10,6 milijona ljudi s tuberkulozo, 1,6 milijona jih je zaradi nje umrlo. In čeprav Slovenija praviloma velja za državo z nizko pojavnostjo te bolezni, ne gre zanemariti dejstva, da dogajanje na vojnih območjih in begunski val vplivata na zdravstveno varnost tudi pri nas, prizadevanje za boj proti tuberkulozi, ki je od leta 2000 rešilo približno 74 milijonov življenj, pa so zasenčile tudi pandemija covida-19 in socialno-ekonomske neenakosti.
10,6
milijona ljudi je imelo tuberkulozo 2021.
Smrtnost v Sloveniji nizka
Vse te okoliščine so obremenile in ogrozile predvsem najranljivejše, ob svetovnem dnevu, ki je potekal ob geslu Da! Lahko odpravimo tuberkulozo!, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, zaskrbljena, da sta se pojavnost bolezni in smrtnosti zaradi nje prvič po več kot desetletju znova povečali. Po podatkih Registra tuberkuloze RS, ki ga vodi Univerzitetna klinika Golnik, so leta 2021 odkrili 80 novih primerov, kar pomeni 3,8 primera na 100.000 prebivalcev. »V zadnjih desetih letih v Sloveniji za tuberkulozo pogosteje zbolevajo osebe, starejše od 65 let, nekoliko pogosteje moški, bolniki s sladkorno boleznijo, dolgoletni kadilci, brezposleni ali zasvojeni z alkoholom,« pojasnjuje prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. »Med bolniki je precej priseljencev, praviloma iz držav nekdanje Jugoslavije. Vsako leto jih odkrijemo tudi ob pregledu oseb, ki so bile v stiku z bolniki s tuberkulozo. Zato sta pregledovanje in testiranje kontaktnih oseb pomembna ukrepa za nadzor nad okužbo. Večina bolnikov uspešno zaključi večmesečno zdravljenje. Smrtnost zaradi bolezni je v Sloveniji nizka (šestodstotna) in je primerljiva s smrtnostjo v preostalih razvitih evropskih državah.« A kot rečeno, zaradi zgoraj naštetih razmer gre pričakovati epidemiološko spremenjeno sliko. V Ukrajini, denimo, je tuberkuloza še vedno pogosta bolezen, poleg tega ima tretjina obolelih rezistentno obliko, ki zahteva daljše zdravljenje in sočasno uživanje več zdravil.
Tuberkuloza je najpogostejši vzrok smrti pri osebah, okuženih z virusom HIV, nadaljuje sogovornica in pristavlja, da 30 držav uvršča med države z visokim bremenom te bolezni, tam se razvije tudi 87 odstotkov vseh primerov tuberkuloze po svetu. V Sloveniji je, kot rečeno, tuberkuloza redka, in tudi cepljenje proti bolezni od leta 2005 ni več obvezno razen v nekaterih primerih (pri novorojenčkih, katerih starši so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselili iz držav, kjer se bolezen še vedno pogosteje pojavlja, in otrocih, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze). Cepljenje prepreči najhujše oblike bolezni v prvih letih življenja, je pa ne prepreči.
Zboli 10 odstotkov okuženih
Ob stiku s kužnim bolnikom je verjetnost okužbe 25-odstotna. Večina okuženih ne razvije aktivne bolezni, ocenjuje se, da se bolezen razvije pri 10 odstotkih okuženih oseb, to se največkrat zgodi v prvih dveh letih po okužbi. Verjetnost za napredovanje v bolezen ostaja vse življenje.
Dolgotrajno zdravljenje
Bolezen povzročajo bacili, ki se prenašajo s kužnim aerosolom. Ta nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju oseb s pljučno tuberkulozo in tuberkulozo grla; lahko nastaja tudi pri nekaterih posegih v predelu dihalnih poti in ravnanju z izločki na bolniških oddelkih ter v laboratorijih. »Najpogosteje prizadene pljuča – takrat govorimo o pljučni tuberkulozi. Pri tretjini bolnikov so prizadeti tudi drugi organi, lahko pa so sočasno prizadeta tako pljuča kot drugi organi. Simptomi pljučne tuberkuloze so prolongiran kašelj (ki traja več kot tri tedne), bolečina v prsih in hemoptize oziroma izkašljevanje krvi. Začetek je običajno neopazen, simptomi se razvijejo v nekaj tednih. Sistemski znaki so temperatura, mrzlice, nočno znojenje, utrudljivost, izguba apetita in hujšanje, simptomi zunajpljučne tuberkuloze pa so odvisni od prizadetega organa,« pojasnjuje zdravnica z Golnika in dodaja, da bolezen zdravijo s protituberkuloznimi zdravili, ki jih je treba jemati redno in več mesecev, poleg tega je za uspešno zdravljenje pomemben zdrav življenjski slog z uživanjem energijsko bogatih živil in opustitvijo škodljivih navad, kot sta kajenje ter uživanje drog in alkohola.
Enostavnejše zdravljenje
Če je bolezen ugotovljena in bolnik začne prejemati ustrezna zdravila, je tuberkuloza popolnoma ozdravljiva.
»Če je bolezen ugotovljena in bolnik začne prejemati ustrezna zdravila, za katera so bacili tuberkuloze občutljivi, je tuberkuloza popolnoma ozdravljiva. Ko učinkovitih zdravil ni na voljo ali pa so bacili odporni proti zdravilom, bolezen počasi napreduje in je v petih letih smrtna pri več kot polovici primerov. Lahko se tudi ponovi, če ni bila zdravljena s pravilno kombinacijo protituberkuloznih zdravil ali je bila zdravljena prekratko. Prav tako ne pušča imunosti, torej se oseba lahko znova okuži ob stiku s kužnim bolnikom in zboli,« še sklene sogovornica.
