Po manjših poškodbah si bodo rastline opomogle same

Do zdaj nas je doletelo že skorajda vse, kar nas lahko, od hude vročine do orkanskega vetra, nalivov in toče. Vse od omenjenega pa rastline v vrtovih vsaj izmuči, če ne že uniči. Proti vročini se lahko borimo z obilnim zalivanjem, to pa počnemo izključno zgodaj zjutraj ali zvečer, ko temperature niso več tako zelo visoke in so rastline že v senci. Pazimo tudi, da rastlin ne polivamo po listih in cvetovih, ampak vir vode držimo čim bolj pri tleh.

Kako zalivati in kositi

Nikoli jih ne zalivamo po nadzemnih delih.

Če bodo na listih zjutraj ostale kapljice vode in ne bodo izhlapele do takrat, ko jih bo obsijalo sonce, bodo namreč delovale kot povečevalno steklo in sončni žarki bodo rastlino ožgali. Če pa jo z vodo, še posebno hladno, polivamo zvečer, po tem, ko so bile ves dan na visokih temperaturah, jim bomo povzročili šok in tiste bolj občutljive bodo potrebovale kar precej časa, da si bodo opomogle. Ko je napovedano daljše obdobje vročega in suhega vremena, pazimo tudi, da trate ne pokosimo preveč na kratko. Pravzaprav bi bilo najboljše, da jo med vročinskimi valovi pustimo povsem pri miru; zaradi visokih temperatur in manj vlage bo tako in tako rastla počasneje. Prekratko pristrižene bilke pa bodo hitro porumenele, se posušile in v skrajnem primeru odmrle, ostali pa bomo z zaplatami suhe trate, ki jo bo treba nadomestiti. Ali je trava samo ožgana in si po sčasoma opomogla, preverimo po tem, ko jo nekaj časa namaka dež – ali pa mi. Če so rastlinice pri tleh zelene, bo s travo vse v redu; nekaj časa jo še pustimo, še posebno če se obeta novi vročinski val, jo redno zalivamo, nato pa pokosimo, a spet ne prekratko.

Preveč vode lahko škoduje

Ob močnejših nalivih pa nam trato lahko preveč zalije, še posebno če pred sejanjem nismo poskrbeli za primerno ureditev tal, pri čemer je najpomembnejša drenaža. V običajnih tleh naj bi stoječa voda s trate odtekla v približno dnevu ali dveh, na bolj ilovnatih ter na senčnih predelih pa se lahko zadrži tudi dlje, kar vodi v gnitje korenin ali razraščanje mahu. Vodi v tem primeru pomagamo, da bo odtekla, in v trato z zašiljeno palico naredimo nekaj lukenj.

Vodi s slabo prepustnih tal pomagamo tako, da jih naluknjamo.

Preveč dežja lahko škoduje tudi zunanjim rastlinam, ki so posajene v cvetlične lonce, saj je iz njih lahko odteče le določen delež. Po dolgotrajnejših nalivih zato odlijemo vodo tako iz podstavka kot stoječo vodo na površini substrata. Med zelenjadnicami zaradi premokrih tal najbolj trpi paradižnik, ki ga lahko v tem primeru hitro napade plesen. Zato pazimo, da se listi ne dotikajo tal, po vsakem nalivu pa preverimo, ali ni rastlin morda prevrnilo, ter jih nemudoma poberemo, že en dan ležanja na mokrih tleh je namreč lahko zanje usodno.

Kaj pa veter in toča?

Paradižnik pogosto polomi veter. Če je že razvil plodove in so ti že dovolj veliki, nam ne preostane drugega, kot da jih poberemo in postavimo na sončno mesto, kjer se bodo obarvali, ali pa jih porabimo kar zelene. Po močnem vetru je treba pregledati tudi druge rastline ter oceniti škodo. Polomljene dele odstranimo, v primeru, da so se le upognile, pa bo z njimi vse v redu, le kakšen dan je treba počakati.

Po hudih poškodbah, ki jih povzroči toča, običajno ni pomoči.

Da največ škode povzroči toča, najverjetneje ni treba posebej poudarjati. Močno obtolčene in poškodovane rastline oziroma njihove dele in plodove bo žal treba zavreči, če so poškodbe manjše, pa je velika verjetnost, da si bodo rastline opomogle. Trajnicam tako le odstranimo polomljene dele in jih nekaj dni opazujemo, ali si bodo opomogle, nikar pa jim ne poskušajmo pomagati z gnojili, za to bo čas, ko bodo začele poganjati nove liste ali stebla.