SEDEMLETNIK

Kje mamici bi rož nabral

Tako se ob znani pesmi Lojzeta Slaka sprašuje Jurij Lekše, sin zelo znanega harmonikarja Janeza Lekšeta.
Fotografija: Oče in sin na enem od nastopov. FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Oče in sin na enem od nastopov. FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv

Družina Lekše je doma iz Hudenj pri Škocjanu, sedemletnega Jurija pa glasba spremlja od rojstva. Še posebno mu je pri srcu narodno-zabavna. Na pamet zna veliko pesmi, zelo rad tudi poje ter igra harmoniko in kitaro, obiskuje pa tudi glasbeno šolo.

Imena vseh Lekšetovih otrok se začnejo na črko J.
Imena vseh Lekšetovih otrok se začnejo na črko J.

Sedemletnik je prvič prestopil prag snemalnega studia.
Sedemletnik je prvič prestopil prag snemalnega studia.

Nedavno je v snemalnem studiu pri Igorju Osredkarju posnel zelo znano Slakovo pesem z naslovom Kje mamici bi rož nabral, ki je ravno pravšnja za ta mesec, ko bodo žene, mame, babice in druge dame v dar prejemale cvetje.

Jurij je pesem zapel, njegov oče Janez Lekše pa ga je spremljal na harmoniki; to glasbilo poučuje tudi v svoji zasebni Šoli harmonike DiaTon. »Jurij je pri rosnih sedmih letih prvič obiskal snemalni studio, Igorju Osredkarju pa smo hvaležni, ker je uredil tudi videoposnetek,« pove Janez, ki je očka treh otrok, imena vseh se začnejo na črko J. »Tako kot tudi imeni babice Jožice in dedija Janeza,« pravi ponosni očka, ki je za vse tri otroke že napisal po eno pesem.

Janez Lekše v zasebni glasbeni šoli poučuje harmoniko.
Janez Lekše v zasebni glasbeni šoli poučuje harmoniko.

»Za prvorojenca Janija sem napisal valček z naslovom Uspavanka za sinka. Zanj smo pred nekaj leti z mojimi učenci iz orkestra, kar 35 se jih je zbralo, posneli videospot. Jurij se je rodil drugi po vrsti in zanj sem napisal polko z naslovom Jurijeva polka. Naša najmlajša pri hiši je hči Julija, ki sem ji posvetil valček z naslovom Mala princeska,« ponosno razloži Janez, ki doma hrani prek sto pokalov z najrazličnejših tekmovanj, ki si jih je priigral na harmonikarskih tekmovanjih doma in po svetu.

Svojo prvo harmoniko, ki je bila »majhna klavirka«, je sam vzel v roke pri komaj treh letih. Z njo je hodil po vsej vasi, igral nanjo in pel, včasih pa se mu je na orglicah pridružil sosed. »Kadar je na televiziji nastopal kakšen ansambel, sem seveda prav tako veselo cigulil zraven,« se spominja svojih začetkov Lekše, ki se je zapisal med najuspešnejše harmonikarje pri nas, zdaj pa svoje znanje prenaša na druge.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije