BALKANSKA TIHOTAPSKA POT

Iz azilnega doma v Ljubljani organizirali tihotapljenje

Objavljeno 22. november 2020 07.12 | Posodobljeno 22. november 2020 08.25 | Piše: T. V.

Med osumljenci so tudi slovenski državljani, ki so v času izvajanja kriminalistične preiskave opravljali naloge varovanja v azilnem domu.

Več osumljencev je bilo nastanjenih v azilnem domu v Ljubljani. FOTO: Joze Suhadolnik
V sredo so na več krajih na območju Ljubljane potekale aktivnosti kriminalistične preiskave, med katerimi so prijeli organizatorje kaznivih dejanj. Opravljene so bile hišne preiskave in odrejena pridržanja sedmim osebam, in sicer državljanu Iraka (21), državljanu Mjanmarja (33) državljanom Pakistana (20, 23 in 35) ter slovenskima državljanoma (53 in 35). V sklopu hišnih preiskave je bilo zaseženih več predmetov, pomembnih za kazenski postopek, med drugim tudi 500 gramov konoplje.

Kriminalisti ljubljanske policijske uprave so od junija 2019 na podlagi zaznanih sumov kaznivih dejanj izvajali več operativnih aktivnosti zaradi hudodelske združbe, ki se je na ozemlju Slovenije ukvarjala s tihotapljenjem ljudi. Predkazenski postopek je usmerjalo okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na tiskovni konferenci so predstavili podrobnosti preiskave in nekatere ugotovitve.

Mednarodna akcija

Zahtevna kriminalistična preiskava je potekala v sodelovanju z varnostnimi organi iz Italije. V njej so sodelovali tudi kriminalisti SKP PU Nova Gorica in SKP PU Koper ter varnostni organi ostalih članic Evropske unije. Kriminalisti so pri preiskovanju sodelovali tudi z uradom vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Kriminalistična preiskava za 12 osumljencev je bila uvedena na podlagi podanih utemeljenih razlogov za sum, da so s še drugimi, do zdaj še neznanimi sostorilci kot člani dobro organizirane hudodelske združbe iz koristoljubja tihotapili tujce iz Turčije, Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Bangladeša in Somalije. Tihotapljenje tujcev je potekalo po balkanski poti z začetkom v Turčiji in Grčiji, prek Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije naprej v države Evropske unije. Ciljne države so bile Italija, Nemčija in Francija.

Do 500 evrov na osebo

Večina članov hudodelske združbe je v postopku pridobitve statusa mednarodne zaščite in so nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani, od koder je ves čas potekala organizacija tihotapljenja ilegalnih migrantov. Vodje hudodelske združbe so sodelovali s slovenskimi državljani iz Ljubljane, ki so bili povezani v združbo kot prevozniki migrantov, predvsem prosilcev za mednarodno zaščito.

image
Ilegalni prebežniki so od članov hudodelske združbe dobili izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, da jih bo prijela policija.
FOTO: Marko Feist
Delovanje hudodelske združbe je potekalo organizirano in na ustaljen način. Ilegalni migranti so v organizaciji hudodelske združbe nelegalno vstopili v Slovenijo, nato pa so bili usmerjeni v azilni dom, kjer so podali namero za podajo mednarodne zaščite. Ko so razmere dopuščale so v sodelovanju z osumljenci v naprej nedoločenem času (od tri dni do en mesec ali več) zapustili Slovenijo. Za navedeno nelegalno vodenje je hudodelska združba zahtevala plačilo od 100 do 500 evrov na osebo za prevoz od Ljubljane do državne meje z Italijo.
 
Preberite tudi:

Ugrabitev, ki je pretresla Slovenijo: storilec pojasnil, zakaj so ugrabili Miroslava



Na podlagi zbranih dokazov ter analiz vseh zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da so osumljenci vzdrževali stik s preostalimi organizatorji v Bosni in Hercegovini in na balkanski poti ter sodelovali pri organizaciji vodenja ilegalnih prebežnikov. Najpogostejše komunikacije so bile z osebami, ki so se nahajale v Avstriji, Turčiji, Španiji, Nizozemski, Kambodži, Iraku, Hrvaški, Franciji in Bosni in Hercegovini. Nesporno je bilo potrjeno, da so pri organizaciji prevozov sodelovali s storilci iz Turčije in Grčije.

Poznali pravne postopke in delovanje policije

Hudodelska združba je bila zelo dobro organizirana, saj so člani poznali pravni red EU in posamezne policijske postopke z ilegalnimi prebežniki oziroma potek tihotapljenja ljudi v državah članicah EU oziroma schengenskem prostoru. Prav tako so poznali delovanje policije in postopke s prosilci za mednarodno zaščito, zaradi česar je bilo dokazovanje kaznivega dejanja izredno specifično in zahtevno.

Ugotovljeno je bilo, da so v hudodelski združbi sodelovali tudi slovenski državljani. Dva, ki sta bila prijeta v času zaključne akcije, sta redno opravljala prevoze ilegalnih migrantov in sta za ta namen imela registrirano dejavnost prevoza oseb. Med osumljenci so tudi drugi slovenski državljani, ki so v času izvajanja kriminalistične preiskave opravljali naloge varovanja v azilnem domu in sodelovali s hudodelsko združbo pri tihotapljenju tujcev.

Zaslužili najmanj 40 tisočakov

Ilegalni prebežniki so od članov hudodelske združbe dobili izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, da jih bo prijela policija. Iz zbranega dokaznega gradiva je bilo razbrati tudi ponavljajoče sodelovanje in komuniciranje članov združbe ter vloge posameznikov in njihovo usklajeno delovanje s skupnim ciljem čim bolj obsežnega tihotapljenja ilegalnih pribežnikov ter pridobivanja čim večje premoženjske koristi. To je bil poglavitni motiv pri izvrševanju kaznivih dejanj, nelegalno pridobljena sredstva oziroma premoženje pa so poskušali legalizirati in ga uporabljali za nadaljnje življenje v Sloveniji. Zaradi tega so kriminalisti vzporedno izvajali tudi finančno preiskavo, ki pa še ni zaključena. Protipravna premoženjska korist, ki so jo v tem času pridobili člani hudodelske združbe, se po do zdaj zbranih dokazih ocenjuje na najmanj 40.000 evrov.
 
Preberite tudi:

Na Žalah komaj pokopali svojca, ko jih je znova udarilo



Do zdaj so bile podane kazenske ovadbe za 12 oseb. Vseh sedem prijetih in pridržanih oseb je bilo v četrtek privedenih na okrožno sodišče v Ljubljani, kjer jim je bilo odrejeno sodno pridržanje. Skupno so osumljeni izvršitve 26 kaznivih dejanj po 308. členu KZ-1, kjer so na opisan način opravili prevoze 108 tujcev. Vsa kazniva dejanja so bila storjena v kvalificirani obliki, zanje je predpisana zaporna kazen od treh do 15 let.

Kriminalistična preiskava se še nadaljuje, o vseh dodatnih ugotovitvah ali morebitnih drugih osumljencih in kaznivih dejanjih pa bo obveščeno pristojno tožilstvo.




Deli s prijatelji