Uberizacija mamilarskega bratstva in enotnosti

Od razpada Jugoslavije bo kmalu minilo trideset let, a dediščina več desetletij bivanja v skupni državi se še vedno pozna. Čeprav mnogi v novonastalih državah tega nočejo priznati in si zatiskajo oči, so nekatere povezave, ki seveda ne temeljijo na nekoč osnovni ideološki platformi bratstva in enotnosti, še vedno močne. Še najmanj na politični ravni, kjer sporov med balkanskimi državami nikakor ne zmanjka, precej bolje je na poslovnih, športnih, osebnih ravneh. Na enem področju pa se nove meje, ki so nastale med nekdanjimi republikami skupne države, še najmanj poznajo.



Gre za kriminalne združbe, kjer bratstvo in enotnost še vedno živita. Vezivo teh tesnih povezav seveda ni pretirana medsebojna ljubezen kriminalnih združb iz Srbije, s Kosova, iz Črne gore ali Hrvaške. Gre izključno za denar.

Meja za kriminalce ni

Poznavalci razmer na Balkanu pravijo, da za dobro organizirane kriminalne združbe meja tu že dolgo ni, če so sploh kdaj obstajale. Prav poroznost meja, gospodarske razmere, revščina ter tudi posledice vojn v devetdesetih let so pripeljale do širitve kriminalnih združb in sodelovanja med njimi. Kot je pred časom za sarajevski dnevnik Dnevni Avaz izjavil nekdanji šef beograjske policije Marko Nicović, kriminalci niso obremenjeni niti z imeni in priimki niti z nacionalno pripadnostjo, religijo in drugimi elementi, zaradi katerih se Balkanci tako radi sprejo, in je zato sodelovanje med njimi bistveno lažje in učinkovitejše.
Balkan je na stičišču Evrope in Azije oziroma Bližnjega vzhoda, zato mnoge kriminalne poti, od trgovine z mamili, prostitucije do prevoza ukradenih avtomobilov, trgovine z orožjem ali ljudmi, potekajo čez ozemlja nekdanjih jugoslovanskih republik, zaradi česar tudi naraščajo moč, vpliv in ugled kriminalnih združb.

Njihovo dolgoletno sodelovanje ni ostalo neopaženo, saj njihove storitve že nekaj časa uporabljajo tudi večje svetovne mafijske in kriminalne združbe – južnoameriški karteli, ruska kriminalna združenja, mafija –, še posebno pri razpečevanju mamil. Tako so denimo že pred leti britanski kriminalisti ugotavljali, kako so albanske kriminalne združbe v sodelovanju s srbskimi kompanjoni povsem prevzele nadzor nad črnim trgom z mamili v Veliki Britaniji.

Aplikacija za dostavo mamil

Prav britanski policijski analitiki črnega trga z mamili so v javnost spravili analizo, po kateri naj bi albanske, srbske in hrvaške kriminalne skupine s pomočjo posebne aplikacije oblikovale nekakšno hitro dostavo mamil na dom. Potrebujemo le pameten telefon in aplikacijo, podobno Uberjevi, posebno šifro, in zavojček kokaina ali heroina je lahko pri naročniku že v desetih minutah. Če lahko prek interneta kupiš vse, tako rekoč od igle do lokomotive, zakaj ne bi še mamil, so najbrž razmišljali kreativci v kriminalnih združbah. Tako niso le znižali stroškov razpečevanja, temveč so tudi znatno zmanjšali izpostavljenost preprodajalcev mamil pred policijo in seveda povečali zaslužek vseh vpletenih v verigi.



Kot omenjajo nekateri britanski mediji, naj bi bili možgani celotne dejavnosti, ki Evropo oskrbuje z mamili, v dveh operativnih centrih. Eden naj bi bil na ozemlju Zahodnega Balkana, drugi pa v Severni Afriki, najverjetneje v Maroku. Balkanska kriminalna združenja mamila, v prvi vrsti gre za kokain, dobavljajo neposredno pri kolumbijskih mamilarskih kartelih. Kolumbijci ga z ladjami dostavijo v Evropo, na odprtem morju ga pretovorijo na hitre čolne, v tajnih laboratorijih pa po potrebi še dodelajo in obdelajo ter zapakirajo v priročne vrečke.

Preprodaja mamila ne poteka več množično po ulicah in skrivnih kotičkih evropskih mest, ampak se preprosto naroči prek aplikacije, dostavijo pa ga posebni kurirji. In zaradi tovrstne modernizacije lahko dobijo zainteresirani mamila relativno hitro, v Londonu denimo tudi v desetih minutah. Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami tovrstna kurirska služba obstaja v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji in Španiji.

Fantje z Balkana

Prav nezakonita trgovina s kokainom je postala v zadnjem času najdonosnejše kriminalno početje v Evropi in fantje z Balkana so vodilni v tem poslu, pravijo na evropskem uradu za droge. Zato se tudi povečuje število hujših kaznivih dejanj – zlasti z mamili povezani umori, s katerimi bratsko povezani balkanski fantje prevzemajo posle od tradicionalnih italijanskih mafijskih družin, saj so hkrati tudi njihova huda konkurenca. Ker kriminalne združbe brez posrednikov nabavljajo mamila pri dobaviteljih, občasno nastanejo nesporazumi, ki se vse pogosteje končajo bolj ali manj krvavo. Prav tovrstna konkurenca sili kriminalne združbe k čim boljšemu marketingu in izumljanju novih načinov in tehnologij prodaje mamil na črnem trgu.



H konkurenci seveda spada tudi povečanje količin kokaina, ki pride na evropski trg. Spremenile so se tudi tihotapske poti. Če je še pred leti največ kokaina prišlo v Evropo skozi španske luke, so se v zadnjem času poti preusmerile proti francoskim, belgijskim in nemškim pristaniščem. Tudi druga niso preveč zapostavljena, kar kaže nedavno odkrita pošiljka več kot tone kokaina, vrednega prek 300 milijonov evrov, ki so ga romunski policisti zaplenili na nasedli ladji v ustju Donave.

Zasežejo ga le 15 odstotkov

Belgijski Antwerpen je v zadnjih letih postal najpomembnejše pristanišče za pretovor pošiljk kokaina v Evropi. Po podatkih evropskega urada za droge so ga tam leta 2017 zaplenili največ, in sicer 41 ton, medtem ko so ga v istem času v vsej Evropi zaplenili skoraj 71 ton. Opozarjajo, da je tihotapska pot prek velikih evropskih pristanišč lahko le vrh ledene gore, saj druge oblike tihotapljenja mamil, kot so na primer zasebna letala, ostajajo večinoma neodkrite. O tem pričajo zasežene količine kokaina, ki po ocenah strokovnjakov pomenijo le do 15 odstotkov vsega, ki najde pot do evropskega trga.
Po nekaterih najnovejših podatkih naj bi vsaj 17 milijonov odraslih Evropejcev vsak dan uživalo beli prah. Da bi sledili povpraševanju, morajo kriminalne združbe na črni trg vsak dan spraviti najmanj 350 kilogramov kokaina. Kot primer navedimo, da ga samo v Švici porabijo več kot pet ton na leto.

Slovenija – kokainska oaza

Tudi v Sloveniji se poraba kokaina povečuje. Kot je pokazala lani objavljena analiza odpadnih voda 56 evropskih mest, ki jo je objavil evropski urad za droge – kmalu obljubljajo izsledke najnovejše raziskave –, spada Ljubljana med evropska mesta z največ kokaina v odpadnih vodah. Uvrstila se je na 11. mesto med 56 mesti v 19 državah, kjer so analizirali odpadne vode in tudi na ta način ugotavljali, koliko mamil uživajo prebivalci. Pri nas so našli 449,76 miligrama kokaina na tisoč ljudi na dan. Največ ga je sicer v odpadnih vodah Barcelone (965,2 miligrama na tisoč prebivalcev na dan), sledita Zürich (934,4) in Antwerpen (822,9). Najmanj so ga našli v finskem mestu Turku (4,7) in slovaškem Piestanyju (6,4).



Po hitrem izračunu se v Ljubljani v povprečju porabi približno 50 kilogramov kokaina na leto, kar je sicer manj od Zagreba, kjer ga porabijo 63 kilogramov, a je glede na število prebivalcev seveda uporaba v Ljubljani dosti bolj razširjena.

Kriminal pregreva Balkan

O nevarnosti kriminalnih združb na območju Zahodnega Balkana je pred kratkim v Ljubljani govoril politični in vojaški analitik in dober poznavalec razmer Blagoje Grahovac iz Črne gore. Kot so o njegovem ljubljanskem predavanju zapisali na portalu delo.si, Grahovac meni, da lahko prav organizirani kriminal oziroma njegova azijsko-balkansko-južnoameriška transverzala znova pregreje ta prostor. Mednarodni organizirani kriminal je po njegovem mnenju eden od glavnih stranskih pojavov globalizacije in postaja prevladujoč geopolitični dejavnik v svetu. Ustavijo ga lahko le državne oblasti, če se tako odločijo, mafija pa skrbi, da se to ne zgodi – po potrebi tudi tako, da zmede in oslabi oblast s pomočjo nasilja oziroma terorizma, ki bo v prihodnosti zato vse bolj orodje organiziranega kriminala.



Za območje Zahodnega Balkana je značilno, da je bilo prizorišče nekaj velikodržavnih projektov na nacionalnih podlagah, katerih nosilci so za uresničenje svojih idej rekrutirali svoje mafije. Po vojnah v 90. letih 20. stoletja so nosilci teh politik odšli, a njihove mafije so ostale ter se celo povezale in postale mednarodne. Poleg tega je na Balkanu pristal velik del umazanega oziroma tajkunskega kapitala, ki je po razpadu Sovjetske zveze postal glavni izvozni artikel iz Rusije. Ta je namreč najprej potoval na Zahod, kjer so ga oprali, nato se je očiščen vrnil predvsem na Balkan.

Azijsko-balkansko-južnoameriška transverzala organiziranega kriminala po oceni Grahovca ogroža celotno območje nekdanje Jugoslavije, vse bolj tudi Slovenijo, a kot najbolj ogroženo vidi Črno goro. Ves tuji kapital je tja sicer prišel z Zahoda, medtem ko so njegovi lastniki prav Rusi. Glavni problem pa ni v njih, ampak v domači politični eliti, ki je ta kapital pripeljala v državo in se vanj vgradila ...