O slovenski ilustraciji

Kako pogosto se vprašate, kdo je podpisan pod ilustracijo na pločevinki piva, ki ste ga nekomu ravno zaradi lepe embalaže kupili za darilo? Ali pa pod sličico na vinski etiketi? Pod vzorcem na zvezku, ki ste ga našli v eni izmed trgovin s slovenskimi izdelki? Risbo na meniju vašega najljubšega lokala? O ilustraciji še vedno najpogosteje razmišljamo tradicionalno – lepe slikice, ki spremljajo otroške pravljice –, a se v zadnjih letih vse bolj premika v javni prostor, tudi v oglaševanje, in postaja več kot samo to. In tudi dame in gospodje slovenske ilustracije, kot so Marlenka Stupica, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čoh, Marjan Manček in Matjaž Schmidt, so dobili številne mlade naslednike in naslednice: nekateri nadaljujejo njihovo tradicijo in se posvečajo klasičnim ilustracijam, drugi so zaplavali bolj v digitalne vode. Od predhodnikov se razlikujejo ravno v tem, da ne rišejo samo knjižnih ilustracij (ali pa sploh ne), ker samo od tega žal niti ne bi mogli več preživeti, ampak sodelujejo z raznimi podjetji, in pa da za predstavitev svojega dela pridno izkoriščajo družabna omrežja. Tako lahko večino njihovih ilustracij najdemo na instagramu ali facebooku, a umetnikom dandanes kaj drugega kot to, da za promocijo uporabljajo tudi nove tehnološke platforme, skoraj ne preostane. Dejstvo pa je, da svoje obrti ne obvladajo nič manj kot njihovi legendarni predhodniki.

Kako dobro je razvito področje slovenske ilustracije, si je mogoče ogledati vsaj dvakrat na leto: Vodnikova domačija decembra organizira sejem ilustracije, vsako leto pa v Cankarjevem domu poteka tudi bienale slovenske knjižne ilustracije, kjer podeljujejo nagrado Hinka Smrekarja, naše najvišje priznanje na tem področju. Najmlajša dobitnica nagrade je Hana Stupica (letnik 1988), tretja ilustratorka iz družine Stupica in gotovo ena vidnejših mladih ilustratork. Poleg tega da ilustrira pravljice (Rokavička, Schönwerthove pravljice, Zajčkova hišica Anje Štefan), je samo v zadnjem letu narisala tudi ilustracijo za bar Brlog v Vipavi, za glasbeni projekt Sladica in tri ilustracije za etikete vin fedora, teh bo v kratkem nastalo še več.

Še ena umetnica, ki je s svojo ilustracijo vdihnila osebni pečat alkoholnim pijačam – skrbi za vizualno podobo pivovarne Bevog –, je Nina Kurnik. Poleg slikanja (njene slike visijo v restavraciji Isabella v Mariboru, Dentalnem centru VB, Vili Mravljevi v Vipavi) se ukvarja predvsem z ilustracijo v oglaševanju – tako je sodelovala s podjetjema Aero in Pristop, narisala ilustracije za Ljubljana Fashion Week 2016, dobro pa jo poznajo tudi obiskovalci lokala Tozd v Stari Ljubljani. Prav ona je zaslužna za ilustracijo natakarice ob vhodnih vratih, ki goste vabi na tapase, poslikala pa je tudi njihove cenike.


Nino Štajner sem odkrila pred kratkim – ilustratorka neverjetno ljubkih živalic se lahko za uspeh skoraj v celoti zahvali družabnemu omrežju instagram, kjer jo spremlja 235.000 ljudi! Ravno zaradi mednarodnega uspeha je odprla svojo spletno trgovino in začela risati motive na zvezke, obeske, broške, pobarvanke, koledarje ... Pred dobrim mesecem je sledilcem sicer sporočila, da trgovino začasno zapira, ker ji birokracija krade čas za ustvarjanje, a ji dela gotovo tudi v vmesnem obdobju ne bo manjkalo, saj trenutno sodeluje s francosko znamko oblačil in posteljnine za otroke.

Instagram je tudi glavna promocijska platorma Alje Horvat, ki ustvarja duhovite, pozitivne in sončne ilustracije, med motivi pa so v prednosti cvetlice in drugi elementi iz narave. Tanjo Semion, ki je narisala kar več ilustracij za revijo Joker in Dnevnikov Objektiv (še en medij, ki daje prostor ilustracijam), širša javnost bolje spoznava, odkar skrbi za vizualno podobo knjig založbe Beletrina, ilustracija Eve Mlinar pa je v javni prostor stopila s projektom mobilnega operaterja A1, Lahkonočnice.


To je samo moj subjektivni izbor – če malo pobrskate, jih boste odkrili vsaj še dvakrat toliko. Tudi mladih ilustratorjev, ki sem jih v tej kolumni nekoliko zapostavila, a pač je naneslo, da so vse ilustratorke, ki me s svojim delom najbolj nagovarjajo, ženske. Samo v razmislek, da se boste naslednjič, ko boste na kakšni publikaciji ali plakatu videli simpatično ilustracijo, malo bolj poglobili v njeno ozadje ...