Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Potrošnik v šahu trgovcev
Starejša gospa je sredi trgovine od prodajalke obupana iskala pojasnilo, zakaj je za zavoj olja plačala polno ceno, ko pa je vendar v reklami videla ceno slab evro za liter. Prodajalka ji je hitela pojasnjevati, da je z računom vse v redu, le da znižana cena velja za drugi kos. In še nekaj bistvenega je spregledala: da bi morala imeti za ta popust aplikacijo na telefonu. A kaj ko star telefon, ki je verjetno le malce boljši od legendarne nokie, ne podpira nikakršnih aplikacij, še slik ni mogoče posneti z njim. Penzija ji kakšnega boljšega aparata ne dopušča, pa tudi s tehniko se na stara leta nima volje ukvarjati. Je pa želela družinskemu proračunu nekoliko pomagati s cenejšim nakupom, da bo lažje povezala konec meseca z začetkom novega.
Naj statistika pravi, da je inflacija skoraj zanemarljiva, državljani vsak dan spoznavamo, da so realne številke precej višje od tistih, v katere nas skušajo prepričevati vladajoči. Slučajno sem v roke dobila reklamni letak iz leta 2005, ko smo plačevali še v tolarjih. Pol litra navadnega tekočega jogurta je bil leta 2005 0,80 evra, zdaj je enak 1,49 evra. Polkilogramska skuta je bila takrat 1,20 evra, zdaj je 2,49, jogurt na primer pa prej 0,30 evra, zdaj 0,59. Cene so se podvojile, plače in penzije pa … Zato so še kako dobrodošle akcije, čeprav je res težko slediti vsem preprekam, ki jih pred preudarne kupce postavljajo trgovci.
In v tistem, ko poslušam negodovanje razočarane gospe, ki je v upanju na ugoden nakup krepko preplačala olje, še sama pripravim aplikacijo. Moj telefon je sodobnejši, saj je to moj nepogrešljivi delovni pripomoček. Ob kliku na aplikacijo se že razveselim, ko mi ta ponudi »nagrado« – popust na nakup, ker sem dosegla določeno vsoto nakupov, a v isti sapi ugotovim, da se mi aplikacija opravičuje, ker da storitev trenutno ni na voljo. Pa mi prodajalka pojasni, da je aplikacija verjetno zamrznila. Tako je nekje zmrznil tudi moj popust.
Ko nas prodajalci z vsemogočimi akcijami, kupončki, nalepkami, karticami in aplikacijami držijo v šahu, se v spominih vrnem v svoje otroštvo, ko smo sredi dopoldneva stali v dolgi vrsti za kilo kruha. Z današnjega zornega kota je bilo tisto res ponižujoče. Ampak tole danes tudi ni dosti bolje.
