NA KOŽO

Komentar Darinke Pavlič Kamien: Prašek? Ne, hvala!

Če je apokalipsa že verjetna, ne bomo zmogli toliko konsenza, da bi jo družno preprečili.
Fotografija:
Odpri galerijo

Ne vem, ali ste se že osebno soočili z nestrpnostjo drugače mislečih. Jaz večkrat in tudi tokrat spet tvegam. Pogosto me namreč napadajo veganski nestrpneži, ki jim niso všeč moja stališča do prehrane vsejedcev. Pa jih zapišem zgolj kot moj pogled na življenje. Kot ravnotežje njihovi nestrpni agitaciji, naj prenehamo jesti meso.

Me je pa potolažil kolega Crnkovič in v eni svojih kolumn opozoril na to, da se splača biti nestrpen. Nestrpneži izpadejo moralnejši in bolj spoštovani, pravi. Uživajo tudi več medijske pozornosti, dodajam sama. Kako lahko je zapisati neko prepričanje, ga imaginarno podpreti s kako idejo z medmrežja ali domnevno znanstvenim člankom v kateri izmed revij širokega dosega. Pri tem pa niti ni nujno, da pisci povzamejo celoten kontekst, v katerem je trditev zapisana. Tako pretresajo medijski prostor, grozijo z verjetnostjo apokaliptičnih scenarijev, vendar je vprašanje, kako so njihovi recepti lahko uspešni. Ljudje nismo ravno mojstri samoomejevanja, še manj mojstrske pa so posamezne nacionalne skupnosti. Če je apokalipsa že verjetna, ne bomo zmogli toliko konsenza, da bi jo družno preprečili.


Zanimivo, da veganski aktivisti v svojih prizadevanjih ne napadajo energetike niti prometa, ki sta daleč najpomembnejša onesnaževalca tega planeta in za preživetje človeka veliko manj nujna kot pridelava hrane in tudi živinoreja. Gluhi so, da je vsejedstvo, vključno z uživanjem mesa, najbolj enostaven in univerzalen način za uravnoteženo prehrano.

Ko jim zmanjka argumentov, se skrijejo za pravice živali in ugovor vesti. Seveda bi me s tako vztrajnostjo lahko celo prepričali, če v javnost ne bi pricurljala novica, da svetovno protimesno kampanjo EAT med drugimi finančno podpirajo prehranske korporacije Unilever, Nestle, Barilla pa tudi savdski princ Khaled bin Alwaleed, ki sicer črpa vse več nafte, a hkrati radikalno pritiska v smeri veganizacije Bližnjega vzhoda.

O princu kdaj drugič, jasno pa je, kakšne koristi in moč bodo imeli prehranski giganti, če bo od namesto doma zrasle hrane človeštvo postalo odvisno od njihovih »praškov«. Ne, hvala!

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije