NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: In vendar se premika
Napori so kulminirali celo s predlogi, da se živinoreja zakonsko omeji.
Odpri galerijo
Če res pozorno ne sledite zapisom, ki obravnavajo vpliv mesojedstva na okolje, v katerem živimo, ste skoraj gotovo spregledali premike, ki se dogajajo v splošnem razumevanju tega vprašanja. Po bolj ali manj prezrtih zapisih pred leti, ki so uživanje mesa obravnavali kot etični problem, s klici po preprečevanju trpljenja živali zaradi te »odurne« človeške razvade, so pisci v zdajšnji fazi prešli na slavljenje smotrnosti in varčnosti vegetarijanstva in še posebno veganstva, kar zadeva primarne vire in podnebne spremembe.
Naslednji val, ki se je trudil stigmatizirati jedce mesa, je uporabljal vse mogoče vire, prehranske piramide in priporočila, s katerimi je dokazoval, kako škodljivo je meso za naše zdravje. Napori so kulminirali celo s predlogi, da se živinoreja zakonsko omeji, ne da bi pri tem upoštevali dejanske posledice za, na primer, slovensko prehransko varnost in možen prispevek tega ukrepa k preprečevanju globalnih podnebnih sprememb.
Toda nevihte so se počasi polegle in k bralcem so začeli prodirati bolj razumni in realistični toni, ki napovedujejo zrelejše faze javnih diskusij o tem, kaj nam je pravzaprav storiti, da ne bomo le mirno gledali, kako naš planet drvi v pogubo.
Avtorji zapisov o naši prehrani si končno upajo privleči na dan tudi druge, predvsem večje krivce za tegobe tega planeta, med njimi energetiko in avtomobilsko industrijo, ki se tako skrivnostno, a zelo uspešno izogibata svojemu deležu odgovornosti. Se najdejo tudi takšni avtorji tekstov, ki so sami vegetarijanci iz etičnih razlogov, pa so kljub temu sposobni zelo jasno dimenzionirati delež vpliva prehoda na veganstvo na podnebne razmere. Spodbudna novica za dialog obeh strani. Premika se!
Kmetijstvo z mesojedstvom vred predstavlja le slabo petino vseh vzrokov, ki škodujejo našemu planetu. Pa oboje tako zelo goreče napadamo, medtem ko o deležu preostalih civilizacijskih razvad običajno molčimo. Četudi zelenim aktivistom to ne bo všeč, sta dva odstotka vpliva na podnebne razmere, ki naj bi pripadala mesu, vseeno premalo, da bi nemudoma obrnili svet na glavo tistim, ki uživajo meso.
Naslednji val, ki se je trudil stigmatizirati jedce mesa, je uporabljal vse mogoče vire, prehranske piramide in priporočila, s katerimi je dokazoval, kako škodljivo je meso za naše zdravje. Napori so kulminirali celo s predlogi, da se živinoreja zakonsko omeji, ne da bi pri tem upoštevali dejanske posledice za, na primer, slovensko prehransko varnost in možen prispevek tega ukrepa k preprečevanju globalnih podnebnih sprememb.
Toda nevihte so se počasi polegle in k bralcem so začeli prodirati bolj razumni in realistični toni, ki napovedujejo zrelejše faze javnih diskusij o tem, kaj nam je pravzaprav storiti, da ne bomo le mirno gledali, kako naš planet drvi v pogubo.
Avtorji zapisov o naši prehrani si končno upajo privleči na dan tudi druge, predvsem večje krivce za tegobe tega planeta, med njimi energetiko in avtomobilsko industrijo, ki se tako skrivnostno, a zelo uspešno izogibata svojemu deležu odgovornosti. Se najdejo tudi takšni avtorji tekstov, ki so sami vegetarijanci iz etičnih razlogov, pa so kljub temu sposobni zelo jasno dimenzionirati delež vpliva prehoda na veganstvo na podnebne razmere. Spodbudna novica za dialog obeh strani. Premika se!
Napori so kulminirali celo s predlogi, da se živinoreja zakonsko omeji.
Kmetijstvo z mesojedstvom vred predstavlja le slabo petino vseh vzrokov, ki škodujejo našemu planetu. Pa oboje tako zelo goreče napadamo, medtem ko o deležu preostalih civilizacijskih razvad običajno molčimo. Četudi zelenim aktivistom to ne bo všeč, sta dva odstotka vpliva na podnebne razmere, ki naj bi pripadala mesu, vseeno premalo, da bi nemudoma obrnili svet na glavo tistim, ki uživajo meso.
