KOMENTAR
Kolumna Jerneja Suhadolnika: Kriptožeton FifaCoin v nebo
Zahović bi lahko prodajal know-how na zahodu, Mandarić je čez noč ustvaril dobiček že prej.
Odpri galerijo
LJUBLJANA SLOVENIJA 14.10.2011 JERNEJ SUHADOLNIK FOTO: JOZE SUHADOLNIK
V Rusiji izhaja približno 9000 časopisov, kar je štirikrat več, kot premore Slovenija vseh novinarjev. Približno 400 časopisov deluje na dnevni ravni, podobno je tudi število različnih TV-postaj. Kdor bi želel vpiti vse, kar mu ponujajo, bi potreboval najmanj dva para oči ... ali dovolj vodke.
V oceanu informacijskih kanalov sem želel priti do česar koli uporabnega o Vitaliku Buterinu. Eden od očetov kriptoplatforme ethereum in kriptovalute ether, ki je lani obnorela tudi Slovenijo, resda živi v Kanadi, toda prihaja iz okolice Moskve. Toda o njem – nič, čeprav je možno prebrati tudi zgodbe o Indijcu, ki je krenil na 7500 km dolgo pot proti mundialu na kolesu, ali Perujcu, ki je pridobil 25 kg v želji po statusu invalida, s katerim bi lažje dobil vstopnico.
Rusi najbrž vedo, zakaj v osrednjih medijih še ni prostora za kriptosvet, morda smo v obratni smeri prehitevali dogodke v Sloveniji. Spomnite se veselega decembra, ko so ljudje namesto prazničnih dobrot vpijali novice o eksponentni rasti bitcoina. Pol leta pozneje o tem ne želi govoriti nihče več, razen bankirjev, ki so tedaj številnim odobrili kredite ...
Leto 2017 je kljub temu prineslo več novih (kripto)bogatašev, a tudi uspešnih delničarjev. In med najbolj zadovoljnimi so bili vlagatelji v delnice – nogometnih klubov. Povsem na vrhu je bila delnica Juventusa, ki je lani pridobila 154 odstotkov vrednosti. Uspešni so bili tudi Lazio (103 %), Celtic (83) in Roma (47), kar je fantastična rast za delniške trge, ki vlagatelje vendarle nagrajuje tudi z dividendami. Vrednost so izgubile le delnice večine turških klubov. Za primerjavo: ameriški Nasdaq je poskočil največ po letu 2013, za 28 odstotkov, Ljubljanska borza pa za 11 odstotkov, največ po letu 2012.
Prvoligaši pod dežnikom Uefe so po letu 2000 potrojili skupne prihodke, tačas ustvarijo približno 20 milijard evrov na leto. Negativne stopnje rasti beležijo le Škoti, Grki in Ukrajinci, kar je razumljivo. Prvi so skopi, drugi na ekonomskem dnu, tretji v državljanski vojni. V Sloveniji je možno uspešno poslovati z nogometnim klubom. Zlatko Zahović bi lahko prodajal svoj know-how številnim na zahodu, Maribor lani ni naključno presegel dvajsetih milijonov prihodkov, Milan Mandarić je čez noč ustvaril dobiček že prej – za Olimpijo je odštel štiri milijone evrov, naslednji dan iztržil devet milijonov za Šporarja in Hentyja.
V zadnjih tednih žari najmočneje zvezda Svetovne nogometne zveze. Še letošnjo zimo bi Fifo mnogi najraje likvidirali, danes bi razgrabili njene delnice, če bi jih bilo možno kupiti. Rusija 2018 bi namreč lahko postala najboljše svetovno prvenstvo doslej. Morda bi moral tudi Fifin prvak Gianni Infantino razmisliti o izdaji kriptožetona, denimo FifaCash ali FifaCoin. Cena bi poletela v nebo, železo je treba kovati, dokler je vroče.
V oceanu informacijskih kanalov sem želel priti do česar koli uporabnega o Vitaliku Buterinu. Eden od očetov kriptoplatforme ethereum in kriptovalute ether, ki je lani obnorela tudi Slovenijo, resda živi v Kanadi, toda prihaja iz okolice Moskve. Toda o njem – nič, čeprav je možno prebrati tudi zgodbe o Indijcu, ki je krenil na 7500 km dolgo pot proti mundialu na kolesu, ali Perujcu, ki je pridobil 25 kg v želji po statusu invalida, s katerim bi lažje dobil vstopnico.
Rusi najbrž vedo, zakaj v osrednjih medijih še ni prostora za kriptosvet, morda smo v obratni smeri prehitevali dogodke v Sloveniji. Spomnite se veselega decembra, ko so ljudje namesto prazničnih dobrot vpijali novice o eksponentni rasti bitcoina. Pol leta pozneje o tem ne želi govoriti nihče več, razen bankirjev, ki so tedaj številnim odobrili kredite ...
Leto 2017 je kljub temu prineslo več novih (kripto)bogatašev, a tudi uspešnih delničarjev. In med najbolj zadovoljnimi so bili vlagatelji v delnice – nogometnih klubov. Povsem na vrhu je bila delnica Juventusa, ki je lani pridobila 154 odstotkov vrednosti. Uspešni so bili tudi Lazio (103 %), Celtic (83) in Roma (47), kar je fantastična rast za delniške trge, ki vlagatelje vendarle nagrajuje tudi z dividendami. Vrednost so izgubile le delnice večine turških klubov. Za primerjavo: ameriški Nasdaq je poskočil največ po letu 2013, za 28 odstotkov, Ljubljanska borza pa za 11 odstotkov, največ po letu 2012.
Zahović bi lahko prodajal know-how na zahodu, Mandarić je čez noč ustvaril dobiček že prej.
Prvoligaši pod dežnikom Uefe so po letu 2000 potrojili skupne prihodke, tačas ustvarijo približno 20 milijard evrov na leto. Negativne stopnje rasti beležijo le Škoti, Grki in Ukrajinci, kar je razumljivo. Prvi so skopi, drugi na ekonomskem dnu, tretji v državljanski vojni. V Sloveniji je možno uspešno poslovati z nogometnim klubom. Zlatko Zahović bi lahko prodajal svoj know-how številnim na zahodu, Maribor lani ni naključno presegel dvajsetih milijonov prihodkov, Milan Mandarić je čez noč ustvaril dobiček že prej – za Olimpijo je odštel štiri milijone evrov, naslednji dan iztržil devet milijonov za Šporarja in Hentyja.
V zadnjih tednih žari najmočneje zvezda Svetovne nogometne zveze. Še letošnjo zimo bi Fifo mnogi najraje likvidirali, danes bi razgrabili njene delnice, če bi jih bilo možno kupiti. Rusija 2018 bi namreč lahko postala najboljše svetovno prvenstvo doslej. Morda bi moral tudi Fifin prvak Gianni Infantino razmisliti o izdaji kriptožetona, denimo FifaCash ali FifaCoin. Cena bi poletela v nebo, železo je treba kovati, dokler je vroče.
