Kolumna Dušana Malovrha: Kdor čaka, naj čaka

Prvič v življenju bi zidal, ampak če bi vedel to, kar vem zdaj, bi začel zidati že pred desetimi, kaj desetimi, dvajsetimi leti. Ne pa zdaj, na stara leta, ko slišim, da bi si moral rezervirati že neko drugo parcelo …
Najprej so bili gradovi v oblakih, za zidanje na trdnih tleh kot da nikoli ni nastopil pravi čas; enkrat še ni bilo življenjskega sopotnika, drugič kreditne sposobnosti, tretjič ...

Nato je nenadoma prišla prva kravca, a je udarila kriza, ko sta strah in negotovost zavrla marsikateri načrt. Šele prihod druge kravce je kar zakričal po odločitvi – štalca! No, pa se je cincanje še malo nadaljevalo, tudi z izbiro arhitekta ni bilo sreče, saj je v obdobju investitorskega buma po krizi raje gradil na veliko (tovarne pa to), kot pa da bi prevečkrat šilil svinčnik za dve neodločni mali ribi, ki jima najbrž sploh ni rekel investitorja. No, drugi arhitekt je stvari hitro spravil na papir in dostavil na pristojni naslov. Potem pa smo vsi skupaj že pri prvem koraku trčili ob velik zid. Čeprav gre samo za prizidek. V vlogi, ki je bila oddana septembra, smo jih od devetih postavk učinkovito odkljukali šest, sedem, pri dveh pa – vse prazno je bilo. Že od septembra.

Resda živimo v času korone, toda če se ne motim, državne in občinske službe v glavnem delajo. No, bi morale delati, očitno pa se nekateri le delajo, da delajo. Kako naj si drugače razlagam dejstvo, da ena od služb na državni ravni skoraj pol leta po vložitvi dokumenta za pridobitev mnenja ni zmogla opraviti menda zgolj formalnosti. Ali stranke res mora zanimati, da je dotična odgovorna oseba kmalu po prejemu vloge zapustila delovno mesto? Mar ne obstaja nekaj, čemur rečemo primopredaja? Ko dosedanji uradnik preda posle in naloge svojemu nasledniku? Če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da ne bi slednjemu iz omare nepričakovano padel na glavo kak okostnjak. Ampak ne, žig, ki menda edini pije vodo za to področje v vsej državi, je obtičal v bogvekaterem ladlcu birokrata. Ali birokratke, da ne bomo krivični.

In medtem ko se ta ud naše države niti ne zgane, pa je eden ob občinskih uradnikov našo vlogo resda proučil in dal svoje velespoštovano mnenje, zatem pa na podvprašanje ni odgovoril že približno štiri mesece. V pisarni ga skoraj nikoli ni (veste, je že na terenu, razlagajo v sprejemnici, ker zaradi covida dlje niti ne moreš), na elektronsko pošto ne odgovarja, telefonskih klicev ne vrača. Halo?!

Kot kaže, bo iz malega prizidka nastalo materiala za celo nadaljevanko. Upajmo le, da ne kriminalko.