Komentar Mateja Lahovnika: Previdno vračanje v normalnost
Podjetja pritiskajo za čimprejšnje odpravljanje omejitev, zdravniki pa opozarjajo na previdnost.
Odpri galerijo
Norveški Inštitut za javno zdravje pričakuje, da se bo pandemija covida-19 nadaljevala do razvoja in uporabe cepiva. Cepivo v zadostnih količinah pričakujejo šele jeseni 2021. Pri sproščanju ukrepov je zato treba paziti, da se ne ravna prenagljeno. Maj in junij bosta meseca postopnega sproščanja ob zavedanju, da to še dolgo ne bo pomenilo vrnitve v normalnost. Vlada poskuša v svojih odločitvah uravnotežiti odpiranje gospodarstva in zaščito.
Gre za iskanje varnega in obenem učinkovitega ravnovesja med pozivi k previdnosti s strani zdravnikov, ki so zaskrbljeni zaradi možnosti ponovnega izbruha epidemije, če bo sproščanje prehitro, ter pritiski podjetnikov in trgovcev, ki zahtevajo čimprejšnje odprtje proizvodnih, trgovskih in turističnih obratov. Tudi nemška kanclerka Merklova poudarja, da vrnitev v staro normalnost ne bo hitra, ker ne smemo ogroziti dosedanjega uspešnega omejevanja širitve okužbe.
Nemci so previdni tudi pri sproščanju mednarodnih prihodov v državo. Po analizi Robert Koch inštituta se je namreč kar 68 % oseb, okuženih s koronavirusom v Nemčiji, neposredno ali posredno okužilo v Avstriji. Doma in v tujini podjetja pritiskajo na čim prejšnje odpravljanje omejitev, zdravniki pa opozarjajo na previdnost. V nemški deželi Baden Wurtenberg na primer podjetniki predlagajo odprtje omejenih kapacitet v gostinskih lokalih, hotelih, parkih in izletniških ciljih.
Pregled nad gosti bi bil vzpostavljen v njihovi obvezni predhodni (on-line) najavi in seveda mobilni aplikaciji za sledenje stikov z okuženimi. Vsi se zavedamo, da so ekonomske in socialne posledice zapiranja gospodarstva hude in da bo treba najti ravnovesje. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da drugi val širitve okužb oz. ponoven izbruh pandemije ni malo verjeten. Najslabši scenarij je, da se to zgodi novembra, ko so razmere za širitev virusov že tako ali tako najboljše.
V jesenskem in zimskem obdobju se namreč družimo v zaprtih prostorih in se na splošno poveča število virusnih prehladnih obolenj. Zato moramo previdno postopno in ne na horuk odpravljati omejitve.
Podjetja pritiskajo za čimprejšnje odpravljanje omejitev, zdravniki pa opozarjajo na previdnost.
Gre za iskanje varnega in obenem učinkovitega ravnovesja med pozivi k previdnosti s strani zdravnikov, ki so zaskrbljeni zaradi možnosti ponovnega izbruha epidemije, če bo sproščanje prehitro, ter pritiski podjetnikov in trgovcev, ki zahtevajo čimprejšnje odprtje proizvodnih, trgovskih in turističnih obratov. Tudi nemška kanclerka Merklova poudarja, da vrnitev v staro normalnost ne bo hitra, ker ne smemo ogroziti dosedanjega uspešnega omejevanja širitve okužbe.
Nemci so previdni tudi pri sproščanju mednarodnih prihodov v državo. Po analizi Robert Koch inštituta se je namreč kar 68 % oseb, okuženih s koronavirusom v Nemčiji, neposredno ali posredno okužilo v Avstriji. Doma in v tujini podjetja pritiskajo na čim prejšnje odpravljanje omejitev, zdravniki pa opozarjajo na previdnost. V nemški deželi Baden Wurtenberg na primer podjetniki predlagajo odprtje omejenih kapacitet v gostinskih lokalih, hotelih, parkih in izletniških ciljih.
Pregled nad gosti bi bil vzpostavljen v njihovi obvezni predhodni (on-line) najavi in seveda mobilni aplikaciji za sledenje stikov z okuženimi. Vsi se zavedamo, da so ekonomske in socialne posledice zapiranja gospodarstva hude in da bo treba najti ravnovesje. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da drugi val širitve okužb oz. ponoven izbruh pandemije ni malo verjeten. Najslabši scenarij je, da se to zgodi novembra, ko so razmere za širitev virusov že tako ali tako najboljše.
V jesenskem in zimskem obdobju se namreč družimo v zaprtih prostorih in se na splošno poveča število virusnih prehladnih obolenj. Zato moramo previdno postopno in ne na horuk odpravljati omejitve.
