Komentar Mateja Lahovnika: Omejevalni ukrepi
Omejevalne ukrepe bi morali, tako kot v sosednji Avstriji, jemati dobronamerno.
Odpri galerijo
Sloveniji je širjenje virusa uspelo dobro omejiti. Italiji in Španiji to ni uspelo in celo v Belgiji v teh dneh zaradi virusa umira sedemdesetkrat več ljudi na dan kot pri nas. Večina omejevalne ukrepe glede gibanja in nakupovanja podpira in spoštuje, zato nam je tudi uspelo. Nekateri pa poskušajo tudi v teh razmerah vsak ukrep spolitizirati. Primer je nakupovalni čas v trgovinah, ki je rezerviran za ranljive skupine.
V normalni državi je dovolj, da se v uredbo zapiše, kdo so ranljive skupine in kdaj je zanje rezerviran nakupovalni čas, v Sloveniji pa je nacionalni šport, da se išče obvode in pedantno doktorira na vsaki vejici. Pobalinsko norčevanje iz uredb, katerih namen je omejevanje širjenja virusa, je nezrelo in neodgovorno, še posebno če to počnejo politiki, ki takrat, ko so imeli možnost, niso ustrezno ukrepali.
Omejevalne ukrepe bi morali, tako kot v sosednji Avstriji, jemati dobronamerno in ne iskati dlake v jajcu. Virus nima nog in kril in širimo ga lahko le ljudje. Zato je logično, da se z ukrepi omejuje gibanje in druženje ljudi, sicer bi se virus pospešeno širil. Če ne bi v času velikonočnih praznikov ob tem lepem vremenu omejili gibanja do turističnih krajev, kot so Bled, Bohinj in slovenska obala, bi tvegali vnovično eksponentno rast števila okuženih.
Nekaterim se zdijo ukrepi prestrogi, ampak to je relativno. Za ene je na primer prava drama, da ne morejo ob vikendih na Bled, del politike pa dela cirkus tudi iz tega, ker včasih pred trgovino varnostnik zahteva osebno izkaznico, da preveri, ali dotična oseba res spada v ranljivo skupino. Podoben primer je tudi nadzor okuženih in njihovih stikov prek mobilne aplikacije.
V španski Valencii že uporabljajo umetno inteligenco, s katero analizirajo GSM-podatke okuženih za sledenje njihovim stikom in odkrivanje poti virusa. Tako bi lahko tudi pri nas učinkovito odkrivali žarišča in omejevali širitev virusa, ampak del opozicije in javnosti je proti, čeprav ni logično, da imamo sodobno tehnologijo in je ne bi uporabili. Praznikov in lepih vikendov bo še veliko in zato je prav, da pokažemo solidarnost do ranljivih in se vedemo odgovorno.
Omejevalne ukrepe bi morali, tako kot v sosednji Avstriji, jemati dobronamerno.
V normalni državi je dovolj, da se v uredbo zapiše, kdo so ranljive skupine in kdaj je zanje rezerviran nakupovalni čas, v Sloveniji pa je nacionalni šport, da se išče obvode in pedantno doktorira na vsaki vejici. Pobalinsko norčevanje iz uredb, katerih namen je omejevanje širjenja virusa, je nezrelo in neodgovorno, še posebno če to počnejo politiki, ki takrat, ko so imeli možnost, niso ustrezno ukrepali.
Omejevalne ukrepe bi morali, tako kot v sosednji Avstriji, jemati dobronamerno in ne iskati dlake v jajcu. Virus nima nog in kril in širimo ga lahko le ljudje. Zato je logično, da se z ukrepi omejuje gibanje in druženje ljudi, sicer bi se virus pospešeno širil. Če ne bi v času velikonočnih praznikov ob tem lepem vremenu omejili gibanja do turističnih krajev, kot so Bled, Bohinj in slovenska obala, bi tvegali vnovično eksponentno rast števila okuženih.
Nekaterim se zdijo ukrepi prestrogi, ampak to je relativno. Za ene je na primer prava drama, da ne morejo ob vikendih na Bled, del politike pa dela cirkus tudi iz tega, ker včasih pred trgovino varnostnik zahteva osebno izkaznico, da preveri, ali dotična oseba res spada v ranljivo skupino. Podoben primer je tudi nadzor okuženih in njihovih stikov prek mobilne aplikacije.
V španski Valencii že uporabljajo umetno inteligenco, s katero analizirajo GSM-podatke okuženih za sledenje njihovim stikom in odkrivanje poti virusa. Tako bi lahko tudi pri nas učinkovito odkrivali žarišča in omejevali širitev virusa, ampak del opozicije in javnosti je proti, čeprav ni logično, da imamo sodobno tehnologijo in je ne bi uporabili. Praznikov in lepih vikendov bo še veliko in zato je prav, da pokažemo solidarnost do ranljivih in se vedemo odgovorno.
