Objavljeno 20. oktober 2019 22.25 | Posodobljeno 20. oktober 2019 21.15

Kolumna Mateja Lahovnika: Občutek sreče

Prebivalci Slovenije so najbolj zadovoljni z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji in sosedi.

 FOTO: Thinkstock
Statistični urad meri tudi splošno zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji. Zadovoljstvo z življenjem pa je zelo tesno povezano z občutkom sreče. Tudi v drugih državah so že izvedli meritve, v katerem življenjskem obdobju smo ljudje najsrečnejši. Tako je Svetovni gospodarski forum objavil raziskavo, v kateri se je pokazalo, da smo ljudje v povprečju najsrečnejši med 45. in 65. letom starosti. Gre torej za generacijo v poznih srednjih letih in v zgodnji starosti.

Po sedemdesetem letu začne občutek sreče pri ljudeh spet padati, kar je povezano predvsem s slabšim zdravjem in upadanjem socialnih stikov, včasih pa tudi z izgubo bližnjih. Pri nas statistični urad meri subjektivno dojemanje blaginje prebivalcev Slovenije, starejših od 16 let. Pri spolu ni nobenih razlik, kar pomeni, da je občutek blaginje oziroma splošno zadovoljstvo z življenjskimi razmerami pri ženskah in moških enako. Največji vpliv na našo srečo ima očitno še vedno zdravje, saj je bil občutek zadovoljstva najbolj odvisen prav od tega. Prav zato bi moral biti učinkovit zdravstveni sistem prioriteta vsake vlade. Tega, da na naše počutje in občutek splošnega zadovoljstva oziroma sreče odločilno vpliva naše zdravje, se žal večinoma zavemo šele, ko resno zbolimo. Očitno velja pravilo, da kdor ima zdravje, mu manjka vse, kdor pa nima zdravja, mu manjka predvsem – zdravje.
Statistični urad ugotavlja, da so bili prebivalci Slovenije sicer najbolj zadovoljni z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji in sosedi. S porabo prostega časa pa so bili zadovoljnejši starejši. Mladi so bili v primerjavi s starejšimi tudi več časa zelo nervozni, kar nas glede na negotovost glede služb, stanovanj in vse hujši tempo življenja v mladih in srednjih letih ne bi smelo presenetiti.

Zelo pozitivno je, da se tudi statistika vse bolj osredotoča na kvalitativno merjenje kakovosti življenja, in ne le na bruto domači produkt. Tako se tudi ustvarjajo nova merila za presojanje uspešnosti različnih politik, politiki pa se tudi osredotočajo na tisto, kar merimo. Navsezadnje je življenje veliko več kot le materialno merjenje tega, kar ustvarimo v gospodarstvu.
Deli s prijatelji