Srbi zahtevajo Titove avtomobile iz Bistre

LJUBLJANA, BEOGRAD – Bitka s Srbijo za slovensko kulturno dediščino, ki je bila nekoč v lasti Jugoslavije, se bije že skoraj dve desetletji, a prejšnji teden, na skupni seji slovenske in srbske vlade na Brdu pri Kranju, je srbska premierka Ana Brnabić vendarle izrekla zgodovinske besede: »Ni dvoma, da je Kekec slovenski.« Kekec je samo eden od 313 umetnin, filmov in zgodovinskih in arheoloških predmetov, ki tudi po 50 let čakajo na vrnitev v Slovenijo in so bili v času naše osamosvojitve v lasti zveznih ustanov nekdanje federacije ali del bogate Titove dediščine.
Srbska premierka je mimogrede navrgla še, da zadeva sploh ni zapletena, pravzaprav bolj administrativna, in da lahko že v dveh do treh tednih pričakujemo konkretne premike. Glede na to, da se Srbija že od leta 2001, ko je Slovenija podpisala sporazum o vprašanjih nasledstva, sploh ni odzivala na naše prošnje, da bi se začeli vsaj pogovarjati o teh predmetih, so te besede, ki jih je izrekla povsem lahkotno in v zelo sproščenem ozračju, več kot nenavadne. A ne za poznavalce. Ti so pričakovali, da bodo tej ustrežljivi prijaznosti sledile še želje Srbije. In to se je res zgodilo, premierka je namreč izrekla željo po zbirki 15 avtomobilov predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki so bila formalno last nekdanje federacije. Zdaj so v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri (TMS) in Srbija pričakuje, da ji jih bo Slovenija izročila, saj naj bi ji jih Srbija le posodila, po pogodbi za pet let.

Vojne trofeje predsednikov in diktatorjev

Ker je bil Tito ljubitelj luksuza, seveda ne gre za navadne avtomobile, ampak za zelo redke primerke prestižnih limuzin, katerih vrednosti se sploh ne da oceniti. Gre namreč za pločevinaste igračke, s katerimi so se igrali najbogatejši ljudje na svetu, nekdanji predsedniki in diktatorji, ki so si jih podarjali med seboj in tudi tako urejali svetovno politiko, jih plenili kot vojne trofeje in se z njimi bahali pred drugimi državniki. Med njimi so, na primer, mercedes 540K iz leta 1939, ki ga je Titu podarilo hrvaško notranje ministrstvo, v njem se je pred njim vozil ustaški vodja Ante Pavelić. Potem so v zbirki packard iz leta 1937, ki ga je Titu leta 1945 podaril nekdanji voditelj Sovjetske zveze Stalin in dva ZIS-a (kratica pomeni Zavodi imena Stalina) iz leta 1954, dar Nikite Hruščova. Zelo zanimiv je tudi nemški horch 951A. Znamka je predhodnica Audija, med vojno so ta model uporabljali najvišji predstavniki nacistov, Titu pa ga je podarila ruska armada. Prav tega horcha so si od muzeja v Bistri izposodili za snemanje filma Schindlerjev seznam, v njem se je vozil Liam Neeson oziroma Oskar Schindler, ki je pred smrtjo v zloglasnih taboriščih smrti rešil več kot tisoč ljudi.
Zelo vidno mesto v zbirki zaseda tudi po naročilu narejen rolls-royce iz leta 1952, ki ga je Titu podarila Republika Slovenija. Gre za vozilo, kakršno je navadnim smrtnikom povsem nedostopno, saj ga sploh ne morejo kupiti. Namenjeno je namreč samo kraljem in predsednikom.

Teritorialno načelo

A čeprav je srbska predsednica vlade z nasmehom na ustih zatrjevala, da pri razdeljevanju zapuščine nekdanje države ne vidi posebnih problemov, pa bi se lahko pri Titovih avtomobilih le zapletlo. TMS je zbirko pridobil v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja, potem pa je kmalu izbruhnila vojna v Jugoslaviji. Po sporazumu o vprašanjih nasledstva velja teritorialno načelo, ki pomeni, da premično državno premoženje SFRJ preide na državo naslednico, na katere ozemlju je bilo na dan, ko je razglasila neodvisnost. Kot smo izvedeli na ministrstvu za zunanje zadeve, si Titovih vozil, ki so bila v času razpada SFRJ v TMS, po mnenju Slovenije Srbija ne more lastiti, saj so bila last celotne zvezne države. Bila so torej jugoslovanska, in ne srbska.
Slovenija se bo v nadaljnjih pogovorih s Srbijo verjetno sklicevala predvsem na to, da gre le za 15 primerkov od sicer ogromnega Titovega voznega parka, ki pa je v letih po Titovi smrti, še posebno po izbruhu vojne v Jugoslaviji, iz Beograda izginil neznano kam in da so ta vozila v Bistri pravzaprav rešili pred skrivnostnim izginotjem na črnem trgu ljubiteljev plehnatih dragocenih lepotcev. Mnogi Titovi avtomobili, ki bi morali biti na varnem v Beogradu, so bili namreč (raz)prodani na dražbah ali so po neznanih poteh prišli do novih lastnikov v tujini. Tako so novembra 2016 na dražbi prodali prestižnega mercedesa pullmana 59 z devetimi vrati za tri milijone evrov, z vsemi dokumenti, tudi servisno knjižico, vred.