Bivši jo nadleguje že dve leti

Ime v svetu filma si je ustvarila predvsem z zloveščimi, grozljivimi in kot struna napetimi zgodbami filmov, kot so Laboratorij groze, Osmi potnik: Zaveza in Mačje pokopališče. Očitno pa igralka Amy Seimetz tega ni zgolj igrala, temveč v grozljivki tudi živela, saj je pod rokami in z besedami zdaj že nekdanjega partnerja Shana Carrutha trpela duševno, besedno in telesno nasilje, ki se ni končalo niti tedaj, ko ji je leta 2018 končno uspelo pobegniti iz tega nezdravega razmerja. »Zaslužiš si večnost v bolečinah. Zaslužiš si smrt. Pošast si. Si gmota razbeljenega ničesar, ki mora biti uničena!« ji je bivši ljubimec pisal še letošnjo pomlad, dobri dve leti po koncu razmerja, kar Amy ni ukradlo le spanca in notranjega miru, močno se je začela bati tudi za svojo varnost, zato je sodnika prosila za nalog prepovedi približevanja in navezovanja stikov. Ponovno, saj ji je sodnik nalog, zaradi katerega se ji Shane ni smel približati, prvič odobril že po koncu njune ljubezni. A zgolj začasnega, saj je filmar vse obtožbe telesnega nasilja zavrnil. Po igralkini vnovični vložitvi tega zahtevka pa se je zgolj odzval, da bo sčasoma povedal svojo plat njune zgodbe, a ne ker bi si tega želel, temveč ker ga je Amy v to zdaj prisilila.

Napadi slepega besa

Najbolje, da začnemo kar na začetku. Pred dobrimi sedmimi leti, ko sta se Amy in Shane leta 2013 spoznala pri snemanju filma Laboratorij groze, v katerem sta prevzela glavni vlogi, Shane pa se je podpisal tudi pod scenarij in režijo. A končni rezultat ni bil le izvrsten zombijevski triler, ki jo je s festivala neodvisnega filma Sundance odnesel s posebno nagrado žirije, za kamerami je med Amy in Shanom namreč vzklila tudi ljubezen, ki sta jo po treh skupnih letih okronala z zaroko. A namesto da bi nato nadaljevala po še slajši poti ljubezni, je zaroka na plan potegnila filmarjevo mračno, posesivno plat. Tedaj so se, tako Amy, začeli njegovi posesivni ljubosumni izbruhi ter napadi že slepega besa. »Do mene je postajal vse bolj nasilen, duševno, čustveno in telesno.« V spomin se ji je morda še najbolj živo zarezal incident iz leta 2016, ko jo je tedaj še sveži zaročenec zaklenil iz hotelske sobe, ker si je drznila po koncu snemalnega dne s soigralci oditi na večerjo. A pravi pekel se je začel šele po njeni vrnitvi, ko ji je odklenil vrata in jo spustil v sobo. »Izgubil je nadzor nad sabo. Zmerjal me je z vlačugo in drugimi izbornimi kletvicami, pri tem pa mi po sobi sledil kot senca.« Točko njegovega vrelišča je dokončno dosegla, ko je, zleknjena na posteljo, nameravala po mobilniku poklicati mamo. »Telefon mi je izpulil iz rok in ga vrgel po sobi. Usedel se je name in me začel daviti. Poskušala sem mu reči, naj neha, strah me je bilo, da me bo ubil. Šele ko sem se še komaj borila za vdihe, je odnehal.«

Rotil jo je, naj se vrne

Vedela je, da njun odnos ni zdrav. Vedela, da mora zaroko preklicati in razmerje prekiniti. »A vselej, ko sem poskušala prekiniti, me je začel zasipati s sporočili in pismi, v katerih me je rotil, naj se vrnem. Prepričljiv je bil, celo tako, da sem verjela, da je več kot obupan, morda tudi samomorilsko nastrojen. Iz čuta odgovornosti sem se zato vselej znova vračala.« A vedno znova se je znašla v podobnih nasilnih situacijah, vse do januarja 2018, ko ji je vendar uspelo končati razmerje in uiti iz tega začaranega kroga partnerske zlorabe. No, ušla je iz razmerja, ne pa tudi trpičenju, je hitro spoznala. Carruth očitno ni najbolje prenesel, da je dobil košarico, saj jo je začel bombardirati z grozečimi sporočili, omalovaževalnimi pismi, več pot pol leta po koncu razmerja se je nenajavljeno in nepovabljeno pojavil pred njenim domom. A sodu so dno izbila njegova sporočila letošnjo pomlad, ko ji je grozil celo s smrtjo. To je bil za Seimetzovo tisti vzvod, da se je za pomoč obrnila na predstavnike zakona.