Benedict Cumberbatch si težko zapomni besedila

Ime si je ustvaril kot televizijski Sherlock Holmes, že pred osmimi leti si je nadel čepico detektiva iz del britanskega pisatelja Arthurja Conana Doyla. Nato je igralec Benedict Cumberbatch začel upodabljati še stripovske superjunake. Pred dvema letoma si je nadel junaško ogrinjalo Doktorja Strangea, nadarjenega, a samoljubnega nevrokirurga, ki po prometni nesreči ostane brez rok, a oborožen s čarobnimi močmi prevzame nalogo reševanja človeštva. V naslednjih dveh letih se je Cumberbatch še dvakrat pridružil Marvelovemu vesolju superjunakov. Sprva pri filmu Thor: Ragnarok, nato z najnovejšim iz serije Maščevalci: Brezmejna vojna, ki je na velika platna prišel spomladi.

A to še ne pomeni konca Benedictove herojske odisejade, saj naj bi že prihodnje leto začel snemati nadaljevanja Doktorja Strangea. Če so mu prve tri stripovske filmske uspešnice denarnico odebelile za skupaj 4,7 milijona evrov, naj bi zdaj z enim samim filmom v žep pobasal skoraj 8,4 milijona. Igranje junakov se splača, to dobro občutijo tudi igralci. Pomislimo le na Roberta Downeyja Jr., pred tremi leti največjega hollywoodskega zaslužkarja, ki je tedaj predvsem zaradi uspešnice Maščevalci, v kateri se je prelevil v Ironmana, v žep pospravil 80 milijonov. Cumberbatch še ni blizu takšnemu znesku, vendar postaja vse pomembnejši in vse dražji igralec na hollywoodski šahovnici.

»Benedict je postal izjemno pomemben igralec Marvelovega vesolja,« je dejal vir. Pač v luči novice, da naj bi za bodoči film o Doktorju Strangeu dobil kar 5,5 milijona več kot za prvi del, snemanje, ki bi se lahko razvleklo tudi nad šest mesecev, pa naj bi začel prihodnjo pomlad. Postavlja se vprašanje, ali bo Cumberbatch sploh imel čas in voljo, da še v peti sezoni prevzame vlogo Sherlocka, ki ga je ustoličil. Nedvomno je vsestranski. Televizija, veliko platno ali gledališki oder, povsod je domač in povsod blesti, čeprav so vsi njegovi liki izjemno zgovorni, kar pomeni, da si mora zapomniti veliko besedila. Za, denimo, gledališko uprizoritev Hamleta pred tremi leti se je moral na pamet naučiti kar 1480 vrstic teksta, pomislite pa tudi na njegovega Sherlocka z dolgimi hitrobesednimi in energičnimi monologi.

»Učenje besedil mi nikoli ni šlo hitro ali z lahkoto. Zame je to vselej počasen in naporen proces,« priznava in dodaja, da je med leti, ki jih je že posvetil svoji umetnosti, spoznal, da je samodisciplina pri tem ključna. Na vseh področjih. »Ko začenjam nov projekt – in med prvimi stopnjami je vsekakor učenje teksta –, se poskušam redno gibati, izogibam pa se tudi alkoholu, kajenju in kofeinu, da je tedaj moja kri dobro preskrbljena s kisikom in lahko hitreje razmišljam.« T. P.