OD PIŠČALI D FLAVTE
Glasbeno popotovanje skozi čas
Tinkara Kovač nas popelje skozi svet glasbe od neandertalčeve piščali do prečne rock flavte Iana Andersona.
Odpri galerijo
Iz piščali je mogoče izvabiti več kot dva tona, kar je pogoj za priznanje glasbila. FOTO: DIVJEBABE. SI
Pisal se je 18. julij 1995. Arheologa Ivan Turk in Janez Dirjec z inštituta za arheologijo sta v arheološkem najdišču Divje babe v ostankih neandertalčevega ognjišča odkrila koščeno piščal z izvrtanimi luknjicami, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Starost piščali je ocenjena na od 50.000 do 60.000 let. Glasbilo je vsaj 15.000 let starejše od drugih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku.
Najdba je pomenila zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih, znanih skoraj izključno na podlagi njihovih izdelkov iz kamna. Piščal je izdelana iz osrednjega dela stegnenice mladega jamskega medveda. V celoti sta ohranjeni dve luknjici, delno pa še tretja. V jami so našli tudi orodja, s katerimi je neandertalec izdelal piščal, in Ivan Turk je v skoraj desetletnem obdobju dokazal, da luknje nikakor ne morejo biti živalskega izvora, čeprav te možnosti kot znanstvenik ni izključil. Pri dokazovanju so mu poleg slovenskih pomagali tudi kolegi iz Italije, Francije in ZDA.
In kakšne zvezo ima omenjena stegnenica mladega jamskega medveda oziroma neandertalčeva piščal z eno naših bolj cenjenih glasbenic Tinkaro Kovač? Kar precejšnjo. Pred časom je namreč Kovačeva izdala glasbeno-literarno potovanje skozi čas, ki mu je nadela ime Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab.
»Tinka Tonka Flavtofonka na svojem potovanju skozi prostor in čas sreča najrazličnejše like, bogove, osebnosti in profile ljudi, ki so zaznamovali zgodovino glasbe, glasbil, glasu in flavte od ledene dobe do danes. Rodi se v ledeni dobi v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja v Sloveniji, kjer so leta 1995 našli najstarejšo piščal na svetu. Potem jo pot vodi do Grčije, kjer sreča polkozla in polčloveka Pana in njegovo piščal sirinks, pa do provansalskega trubadurja, ki iz srebrnih in lesenih flavt izvablja zvoke čiste dvorske ljubezni in igra na prvo obliko notnih zapisov, na neume.
Sreča boga plodnosti in prinašalca zgodb Kokopelija iz jugozahodne Amerike, ki igra na indijansko blok piščal, se sprehodi do Indije, kjer sreča flavtista boga Krišno, pa do arabskega krotilca kač. Zelo je presenečena, ko zaloti Bacha in Mozarta, ki se pogovarjata o tem, kako bi morali na flavto zaigrati trilček, naravnost navdušena pa ob koncu svoje poti, ko sreča Iana Andersona, ki vihti svojo sodobno prečno rock flavto tako, da v njenem zvoku zasliši imeniten sklep vsega svojega znanja, potešene radovednosti, spoznanja in potovanj,« pojasnjuje Tinkara.
In krog od cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda, odkritja, starega skoraj četrt stoletja, do zgodovine, izobraževanje otrok (in odraslih) o glasbi, odstiranje vseh tehničnih, arhetipskih, zgodovinskih in pravljičnih vidikov flavte oziroma piščali je sklenjen.
ni podpisa
Najdba je pomenila zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih, znanih skoraj izključno na podlagi njihovih izdelkov iz kamna. Piščal je izdelana iz osrednjega dela stegnenice mladega jamskega medveda. V celoti sta ohranjeni dve luknjici, delno pa še tretja. V jami so našli tudi orodja, s katerimi je neandertalec izdelal piščal, in Ivan Turk je v skoraj desetletnem obdobju dokazal, da luknje nikakor ne morejo biti živalskega izvora, čeprav te možnosti kot znanstvenik ni izključil. Pri dokazovanju so mu poleg slovenskih pomagali tudi kolegi iz Italije, Francije in ZDA.
ni podpisa
In kakšne zvezo ima omenjena stegnenica mladega jamskega medveda oziroma neandertalčeva piščal z eno naših bolj cenjenih glasbenic Tinkaro Kovač? Kar precejšnjo. Pred časom je namreč Kovačeva izdala glasbeno-literarno potovanje skozi čas, ki mu je nadela ime Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab.
Slovenska glasbenica Tinkara Kovač FOTO: MATEJ MLJAČ
»Tinka Tonka Flavtofonka na svojem potovanju skozi prostor in čas sreča najrazličnejše like, bogove, osebnosti in profile ljudi, ki so zaznamovali zgodovino glasbe, glasbil, glasu in flavte od ledene dobe do danes. Rodi se v ledeni dobi v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja v Sloveniji, kjer so leta 1995 našli najstarejšo piščal na svetu. Potem jo pot vodi do Grčije, kjer sreča polkozla in polčloveka Pana in njegovo piščal sirinks, pa do provansalskega trubadurja, ki iz srebrnih in lesenih flavt izvablja zvoke čiste dvorske ljubezni in igra na prvo obliko notnih zapisov, na neume.
Najdba je pomenila zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih.
Sreča boga plodnosti in prinašalca zgodb Kokopelija iz jugozahodne Amerike, ki igra na indijansko blok piščal, se sprehodi do Indije, kjer sreča flavtista boga Krišno, pa do arabskega krotilca kač. Zelo je presenečena, ko zaloti Bacha in Mozarta, ki se pogovarjata o tem, kako bi morali na flavto zaigrati trilček, naravnost navdušena pa ob koncu svoje poti, ko sreča Iana Andersona, ki vihti svojo sodobno prečno rock flavto tako, da v njenem zvoku zasliši imeniten sklep vsega svojega znanja, potešene radovednosti, spoznanja in potovanj,« pojasnjuje Tinkara.
60.000
let je ocenjena starost piščali.
let je ocenjena starost piščali.
In krog od cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda, odkritja, starega skoraj četrt stoletja, do zgodovine, izobraževanje otrok (in odraslih) o glasbi, odstiranje vseh tehničnih, arhetipskih, zgodovinskih in pravljičnih vidikov flavte oziroma piščali je sklenjen.
