SUZY

Podjetna Saša Lendero: njene stene so prekrite z zlatom

Objavljeno 23. avgust 2019 12.44 | Posodobljeno 23. avgust 2019 12.44 | Piše: Anita Krizmanić

Uspešna glasbenica Saša Lendero, ki je pred dnevi praznovala 46. rojstni dan, nima časa za počitek. Še za praznovanje ne. »Ne vem, kaj je z mojim rojstnim dnem, toda okrog njega se vedno kaj dogaja. Ali snemamo kakšno oddajo, ali imam koncert, ali smo vezani na roke s produkcijo za Nemčijo in Avstrijo. Letos je bilo zadnje. Sicer pa nisem velika ljubiteljica praznovanj rojstnih dni, saj ne maram presenečenj,« pravi Saša, ki ima s svojim Miho zadnje čase dela čez glavo.

Saša je pred leti za svoj album Ne grem na kolena prejela dvojno platinasto ploščo, zadnja leta pa njene stene krasijo zlate plošče iz tujine. FOTO: osebni arhiv
Življenjski tempo jima zato ne dovoljuje, da bi se predajala širšim druženjem, svoje redke proste trenutke namenjata le ljudem, ki so jima res blizu. V zadnjih letih razlog za to tiči tudi v tem, da sta kot avtorja in producenta izjemno produktivna na avstrijskem in nemškem trgu. Večina ljudi se pri nas niti ne zaveda, da že od leta 2014 v tujini dosegata izjemne rezultate, saj njune pesmi prepevajo sama velika imena pop šlagerjev, ki imajo pri naših severnih sosedih poseben status. Pošalimo se, da bodo njene stene kmalu popolnoma prekrite z zlatom oziroma zlatimi ploščami, ki jih na svoj dom redno prejemata kot poplačilo za trud, ki ga vlagata v projekte v tujini. »Res je! Pravzaprav bi lahko imela vse stene prekrite s ploščami, vendar jih je kar nekaj prislonjenih na stene in čakajo na pravi čas in pravo mesto. Sva pa vsake zelo vesela, saj so te plošče dokaz, da se trudiva in da človeku lahko uspe, če ne obupa in vztraja tudi takrat, ko je videti, da to sploh ni mogoče. Pri nama je bila kar nekaj let podobna zgodba, vendar sva si resnično želela delati takšno glasbo, ki ima pri nas zaprt medijski prostor,« pove Saša in skromno doda, da v tujini ves čas čutita priznanje za svoje delo. »Nikoli nisva hlepela po tem, da bi nama ljudje, mediji in stroka govorili, da sva oh in sploh fajn, toda dejstvo je, da je ta zvrst glasbe v tujini izjemno cenjena. Zelo rada ustvarjava glasbo, ki se ujema z najinim življenjskim slogom. Zelo rada delava od doma, kar si lahko privoščiva zaradi spleta, v tujino pa odpotujeva le nekajkrat na leto, pa še to nikoli dlje kot za en teden,« pravi Saša, ki kljub vsemu na prvo mesto vedno postavlja družino oziroma desetletno hčer Ario. »Tujina od posameznika zelo veliko pričakuje, toda če človek izpolni ta pričakovanja in jih preseže, ga znajo tam nagraditi in ceniti. Zato z Miho veva, zakaj se trudiva, in nikoli nisva pomislila, da je najino delo zaman.« Trenutno sodelujeta z zvezdami šlagerjev, kot sta Semino Rossi, Andy Borg,​ in največjo nemško zvezdnico Helene Fischer. »Helene je pred kratkim izdala najino pesem Viva La Vida, po njej pa se imenuje tudi njena turneja,« je ponosna Saša. Doda, da sta z Miho napisala pesem tudi za Andreo Berg, ki je v karieri prodala več kot 10 milijonov nosilcev zvoka, v kratkem pa bosta ustvarila pesem še za švicarsko pevko Beatrice Egli.
 

'Jutra so najina'


Ker je njuno poletje izjemno delovno, na pravem dopustu nista bila, nam zaupa glasbenica. »Smo pa obiskali Mihove starše, ki živijo ob morju. Takšni krajši oddihi so super, saj se tam družimo z Mihovo sestro in njeno družino. Vsi imajo čudovito energijo, poleg tega pa se znajo, ko so skupaj, resnično sprostiti in odklopiti od obveznosti, česar se moram jaz še naučiti. To je resnično ena takšna kvaliteta, ki jo vsi potrebujemo v življenju,« pove Saša v smehu in doda, da so takšni dopusti kratki, a sladki. Ob vseh obveznostih, ki jih imata z Miho, znata najti čas zase. »Jutra so najina in umirjena, saj sva oba večerna človeka in takrat tudi delava. Zjutraj pa velikokrat spijeva dve kavi, ne hitiva, se v miru pogovoriva in to nama ogromno pomeni. Je pa dejstvo, da si znava vzeti čas zase tudi takrat, ko začutiva, da se morava ustaviti. V življenju sva se naučila biti hvaležna za stvari, ki so nama dane in nama veliko pomenijo. Ko sva najbolj utrujena, se ustaviva in se opomniva, da nad sabo nimava šefa, ki bi nad nama izvajal pritisk,« je iskrena Saša, ki ji največ pomeni, da ju ima zase tudi njuna edinka Aria. Ponosna mamica nam zaupa, da njuna deklica še vedno zelo rada pleše, a da je pred kratkim izrazila željo po igranju bobnov. »Nekje bova morala izkopati luknjo, da bomo preživeli, če jih bo res dobila,« se zasmeji Saša in doda, da je Aria izjemno inteligentna deklica, ki ji bo v življenju uspelo vse, kar si bo zadala. »Zelo močna je na področju pisanja in ima bogat besedni zaklad. Če bo to razvijala, bo pisala odlična besedila, če jo bo to seveda zanimalo,« pravi Saša, ki se ji zdi najpomembnejše to, da njuna hči krepi socialne veščine, da je vesela in brezskrbna, da ima čas za igro, saj tega v odrasli dobi nikoli ne bo mogla nadoknaditi. »Sva pristaša tega, da nima preveč zunajšolskih dejavnosti, da ni obremenjena. Že tako menim, da je naš izobraževalni sistem povsem zgrešen. Nihče me namreč ne bo prepričal v to, da mora devetletni otrok razpravljati o deklaracijah in človekovih pravicah,« je iskrena Saša, ki za konec še doda, da si otroci zaslužijo brezskrbno otroštvo, brez pritiskov šole in staršev, saj lahko le tako zrastejo v odločne, uspešne in srečne ljudi.
Deli s prijatelji