CINK

Pomemben za rast in razvoj

Cink naj bi tudi pomagal preprečevati razvoj hujših simptomov prehladnih obolenj; ustreznih vrednosti z uravnoteženo prehrano ni težko doseči.
Fotografija: Njegova vloga je pozimi še pomembnejša. FOTO: Bet_noire/Getty Images
Odpri galerijo
Njegova vloga je pozimi še pomembnejša. FOTO: Bet_noire/Getty Images

Cink je izjemno pomemben element za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke, kognitivne in reproduktivne funkcije ter plodnost, celjenje ran ter delovanje imunskega sistema.

Več cinka potrebujejo tudi doječe matere. FOTO: Kieferpix/Getty Images
Več cinka potrebujejo tudi doječe matere. FOTO: Kieferpix/Getty Images

Pomaga tudi pri ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože, vse več pa je dokazov o njegovi učinkovitosti pri premagovanju respiratornih okužb, zato je zadnja leta vse bolj priljubljen tudi v prehranskih dopolnilih.

Telo ga ne more skladiščiti

Cink, ta dragoceni mineral, naj bi tako pomagal preprečevati razvoj hujših simptomov prehladnih obolenj in celo skrajšal potek okužbe, zato je njegova vloga pozimi še pomembnejša kot sicer. Povečane potrebe po cinku imajo dojenčki, otroci, najstniki, nosečnice in doječe ženske ter starejši odrasli, pojasnjujejo na portalu prehrana.si. Pomanjkanje v zgodnjem otroštvu lahko pusti trajne posledice, a brez skrbi, običajna pestra in uravnotežena prehrana zagotavlja primerne vnose tega minerala.

Koliko ga je treba zaužiti vsak dan? Priporočen dnevni vnos cinka za odraslega je 7–10 mg, moški ga potrebujejo nekoliko več kot ženske. Nekaj več ga potrebujejo tudi posamezniki z gastrointestinalnimi obolenji, zaradi katerih se lahko zmanjša absorpcija cinka, vegetarijanci, katerih prehrana z žiti in stročnicami vsebuje več fitinske kisline, ki omejuje biorazpoložljivost cinka, zaradi česar se potrebe po vnosu cinka lahko povečajo celo za 50 odstotkov, odvisni od alkohola, saj etanol zavira absorpcijo tega minerala, zaradi česar ga lahko posamezniki potrebujejo od 30 do 50 odstotkov več.

Telo nima sposobnosti hranjenja večjih zalog cinka, zato je pomembno, da uživamo ustrezna živila, bogata z njim: to so meso, jetra in morski sadeži, jajca, mlečni izdelki, bučna semena, oves, ajda, gobe in kakav. Biorazpoložljivost, kot rečeno, pomembno omejuje fitinska kislina v semenih žit in stročnic, zato so ta živila kljub razmeroma visoki vsebnosti cinka nekoliko slabši viri tega minerala; vsebnost fitinske kisline lahko zmanjšamo tako, da semena namakamo, kalimo oziroma fermentiramo. Prenizek vnos se kaže kot zmanjšan apetit, luščenje kože in slabši imunski odziv, pri otrocih pa tudi kot zaostanek v rasti, opozarjajo na portalu prehrana.si.

Pri hudem pomanjkanju se lahko pojavijo kožne razjede, izguba las, diareja, zapoznela spolna dozorelost in impotenca ter hipogonadizem pri moških oziroma prizadeto delovanje mod. Pomanjkanje je pogostejše pri ljudeh, ki se izogibajo uživanju živil živalskega izvora. A pretiravati z njim ne gre. Zgornja meja vnosa cinka znaša 25 mg na dan. Previsoki odmerki lahko povzročijo anemijo in znižajo vrednost koristnega holesterola, škodujejo tudi obrambnemu sistemu telesa.

Hud presežek cinka, več kot 200 mg na dan, povzroča akutno zastrupitev, za katero so značilni bruhanje, driska, slabost in bolečine v predelu trebuha. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije