SPANJE
Mrzla soba za zdrav spanec
Nižja temperatura regulira telesno težo in vzdržuje mladostni videz ter prinaša več energije.
Odpri galerijo
Nižja temperatura prostora pomeni nižjo raven kortizola in s tem manj stresa ter več nočnega počitka. FOTO: Vadimguzhva/Getty Images
Zdaj že vsi vemo, kako pomemben je za preživetje in normalno funkcioniranje – spomin in učenje, koncentracijo, imunski in živčni sistem – kakovosten spanec. Šolarji ga potrebujejo od devet do deset ur na dan, odraslim večinoma zadošča od 7 do 8 ur, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Soba, v kateri ležemo k nočnemu počitku, mora biti temna, brez motilcev, zlasti elektronskih naprav, in primerno hladna. Temperatura ima namreč velik vpliv na naše zdravje, so prepričani strokovnjaki. Če je pretopla, ne bomo dobro spali. Najbolje je, da ima 18 stopinj Celzija, svetujejo strokovnjaki, to pa je zlasti v blokih težko doseči. Pa vendar lahko poskusimo: radiator naj bo ugasnjen, predem gremo v posteljo, pa sobo temeljito prezračimo.
Spanje v hladni sobi spodbuja proizvodnjo melatonina, hormona spanca, ki deluje tudi kot antioksidant, torej preprečuje prezgodnje staranje in ohranja mladostnost, videti bomo bolj sveži. Če bomo spali v topli sobi (več kot 21 Celzijevih stopinj), bo telo slabše sproščalo melatonin. Raziskave kažejo, da je nespečnost povezana z višjo telesno temperaturo, če poskrbimo, da bo spalnica hladna, bomo pomagali telesu pri ohlajanju, tudi umirjanju, in tako poskrbeli za lažji spanec, ta bo tudi globlji, z manj prekinitvami, v splošnem torej bolj kakovosten.
Še en plus za nižjo temperaturo: manj stresa. Pri višji temperaturi telo sprošča več stresnega hormona kortizola, hladnejša soba pomeni nižjo raven kortizola in s tem manj stresa ter več spanca. Poleg tega spanje v hladni sobi niža tveganje nastanka bolezni, kakršna je diabetes, zdrav ritem spanja pa lahko neposredno vpliva na težo oziroma hujšanje: aktivira rjavo telesno maščobo, ki vzdržuje optimalno raven krvnega sladkorja in kuri kalorije, to pomeni, da bo posameznik lažje vzdrževal zdravo telesno težo oziroma izgubil kak kilogram ali dva. V nasprotju z rjavo bela maščoba viša tveganje za diabetes tipa 2. Če nismo naspani, se zjutraj prebudimo z veliko količino kortizola, ki spodbuja željo po sladkem in tudi anksioznost, ki nas lahko spremlja ves dan.
Ko se udarimo, si na boleče mesto denemo mrzel obkladek, da bi ublažili bolečino. Tako bi tudi spanje v mrzli sobi lahko imelo pomirjajoč vpliv, pomagalo proti bolečini, ki bi ga sicer lahko motila.
Telo se bo ohladilo, spanec bo globlji. FOTO: Liderina/Getty Images
Soba, v kateri ležemo k nočnemu počitku, mora biti temna, brez motilcev, zlasti elektronskih naprav, in primerno hladna. Temperatura ima namreč velik vpliv na naše zdravje, so prepričani strokovnjaki. Če je pretopla, ne bomo dobro spali. Najbolje je, da ima 18 stopinj Celzija, svetujejo strokovnjaki, to pa je zlasti v blokih težko doseči. Pa vendar lahko poskusimo: radiator naj bo ugasnjen, predem gremo v posteljo, pa sobo temeljito prezračimo.
Spanje v hladni sobi spodbuja proizvodnjo melatonina, hormona spanca, ki deluje tudi kot antioksidant, torej preprečuje prezgodnje staranje in ohranja mladostnost, videti bomo bolj sveži. Če bomo spali v topli sobi (več kot 21 Celzijevih stopinj), bo telo slabše sproščalo melatonin. Raziskave kažejo, da je nespečnost povezana z višjo telesno temperaturo, če poskrbimo, da bo spalnica hladna, bomo pomagali telesu pri ohlajanju, tudi umirjanju, in tako poskrbeli za lažji spanec, ta bo tudi globlji, z manj prekinitvami, v splošnem torej bolj kakovosten.
Vpliva na tveganje za razvoj diabetesa.
Še en plus za nižjo temperaturo: manj stresa. Pri višji temperaturi telo sprošča več stresnega hormona kortizola, hladnejša soba pomeni nižjo raven kortizola in s tem manj stresa ter več spanca. Poleg tega spanje v hladni sobi niža tveganje nastanka bolezni, kakršna je diabetes, zdrav ritem spanja pa lahko neposredno vpliva na težo oziroma hujšanje: aktivira rjavo telesno maščobo, ki vzdržuje optimalno raven krvnega sladkorja in kuri kalorije, to pomeni, da bo posameznik lažje vzdrževal zdravo telesno težo oziroma izgubil kak kilogram ali dva. V nasprotju z rjavo bela maščoba viša tveganje za diabetes tipa 2. Če nismo naspani, se zjutraj prebudimo z veliko količino kortizola, ki spodbuja željo po sladkem in tudi anksioznost, ki nas lahko spremlja ves dan.
Ko se udarimo, si na boleče mesto denemo mrzel obkladek, da bi ublažili bolečino. Tako bi tudi spanje v mrzli sobi lahko imelo pomirjajoč vpliv, pomagalo proti bolečini, ki bi ga sicer lahko motila.
