V hribe za močne kosti

Obiskovanje hribov je odlično za kardiovaskularni sistem, spodbuja ga, da bolje deluje. Ker smo na svežem zraku, imajo največ koristi pljuča in srce. Pa to še ni vse, v ZDA denimo pohodništvo priporočajo za preprečevanje ostepenije (zmanjšana kostna gostota) in osteoporoze.


Pa še za vzdrževanje teže je odlično, torej za vitko linijo. Med hojo po hribih bolj ali manj delajo vse mišične skupine, tako navkreber kot po klancu navzdol: ko se vzpenjate, bolj delujejo stegenske in hrbtne mišice, med spuščanjem v dolino pa bolj delajo mišice trebuha in zadnje lože.

Višje ko gremo, manj je kisika, pa se telo še bolj muči in porablja kalorije.

Za pot v hribe potrebujemo udobna oblačila in še pomembneje primerno obutev, ne superge, ampak dobre, trpežne planinske čevlje, ki dajejo zaščito in stabilen korak; najpogostejša poškodba med hribolazenjem je zvin gležnja, zato pazimo, kje stopamo.


Potrebujemo seveda še dobro voljo, potrpljenje in vztrajnost. Brez vode in prigrizkov ne gremo na pot, s sabo imamo dovolj vode ali nesladkanega čaja, pa sveže sadje, zlasti primerno je jabolko, tudi sendvič in kakšna energijska ploščica ne bosta odveč. Pa sončna očala in anorak v primeru dežja ter sončna krema.

Ker smo v naravi, obkroženi z zelenjem, na svežem zraku, se ponastavimo. Pohodništvo tako kot druge telesne dejavnosti dviga raven serotonina, hormona sreče, zatorej se počutimo boljše, bolj vesele, boljšega razpoloženja. Kar v sodobnem času pogostega stresa nikakor ne gre zanemariti; s hribolazenjem torej skrbimo tudi za duševno zdravje.


Ker smo na soncu, smo deležni tudi potrebnega odmerka vitamina D, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter delovanju imunskega sistema: vsakodnevne potrebe od pomladi do jeseni pokrijemo s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu. Poleg tega bomo boljše spali, saj smo se gibali in torej utrudili.

Tako kot vsaka telesna dejavnost tudi pohodništvo uravnoteža raven sladkorja v krvi, torej niža tveganje za razvoj diabetesa tipa 2. Izboljšuje cirkulacijo, niža krvni tlak in holesterol. Kot rečeno, hribolazenje aktivira in krepi mišice.


Seveda vam na pot ni treba samim, pojdite z družino, tudi majhni otroci gredo lahko v hribe, le njim primerno pot je treba izbrati; sicer pa srečamo veliko ljudi, ob kočah se lahko stkejo nova poznanstva. In še to: ni vam že v prvem mesecu treba osvojiti Triglava, Slovenija premore dovolj hribov, da bodo tudi začetniki našli kaj primernega zase.