BOLEČINE
Obvladajmo kronično bolečino
Bolečina, neprijetna senzorna in čustvena izkušnja, je spremljevalka številnih bolezni in poškodb; o kronični govorimo, kadar traja dlje, kot bi glede na bolezen ali poškodbo pričakovali.
Odpri galerijo
Z nevropatsko bolečino se pogosto srečujejo diabetiki, ljudje z bolečino v križu, bolniki po operacijah in tisti, ki so preboleli herpes zoster. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Kronična bolečina je pogosta, v Evropi zaradi nje trpi 150 milijonov ljudi oziroma vsak peti človek. Ker je življenje z njo največkrat neznosno, je pomen celostne obravnave in odpravo te bolečine še kako pomemben in nujen.
Na današnji svetovni dan boja proti bolečini potekajo številne aktivnosti, pri nas v organizaciji Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča (URI) in Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, s katerimi želijo javnost opomniti, da je kronična bolečina težava celotne družbe in potrebuje odgovorno obravnavo. Med drugim bodo danes na posvetu na zavodu za zdravstveno zavarovanje od 9. do 17. ure razpravljali o temi Kronična bolečina – med telesom in umom.
Helena Jamnik, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki v URI – Soča vodi program kronične bolečine, je dejala: »Kronična bolečina lahko negativno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. Ljudje v Sloveniji zanjo povprečno trpijo kar 4,8 leta, zato je že postala težava celotne družbe in potrebuje odgovorno obravnavo na več segmentih. Prepoznavanje trajne bolečine in ustrezna obravnava sta ključnega pomena, prav tako je pomembno, da problematiko poleg zdravstvenega osebja razumejo tudi delodajalci, civilna družba, odločevalci in drugi.«
V URI – Soča potekajo številni programi interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično bolečino, ki jih izvajajo timi usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov. V njih sodelujejo zdravnik, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Kot je dejala sogovornica, se osredotočajo predvsem na izboljšanje funkcijskega stanja z opredeljenimi cilji in večinoma slonijo na veščinah vedenjsko-kognitivnega urjenja.
»Namen programov je kronično bolečino prepoznati in ustrezno obravnavati vse vidike zdravstvenih težav v sklopu kroničnega bolečinskega sindroma, tako fiziološke, psihološke kot tudi socialne. Cilji so usmerjeni k izboljšanju kakovosti življenja in krepitvi celostnega funkcioniranja posameznika,« je pojasnila Jamnikova in dodala, da programi potekajo v skupinah, v katerih je od 7 do 10 ljudi.
»Pacienti krepijo gibalne sposobnosti, kot so ravnotežje, funkcionalni vzorci, obseg gibljivosti, mehanika gibanja, vzdržljivost, ugodje ob gibanju. Trenirajo tehnike zavedanja telesa in se seznanjajo z osnovami čuječnosti, trenirajo sprostitvene tehnike. Krepijo zmožnosti uporabe nefarmakoloških načinov obvladovanja telesne simptomatike ter stremijo k omejitvi uporabe zdravil na ravni podpornega farmakološkega zdravljenja ter k zmanjšanju uporabe zdravstvenih storitev, ki ne razrešujejo zdravstvenih težav,« je še povedala Jamnikova.
Osebe s kronično bolečino se hkrati učijo obvladovati ključne čustvene procese v povezavi z motečo telesno simptomatiko ter krepijo vpogled v dejavnike, povezane s telesno simptomatiko in posledično funkcionalnostjo. Nekateri od programov zajemajo tudi podporo pri učinkovitejšem vključevanju v poklicne dejavnosti, poleg skupinsko zasnovanih vsebin je mogoča še individualna socialna ali psihološka obravnava oseb s kronično bolečino.
Zaradi kronične bolečine trpi vsak peti Evropejec.
Na današnji svetovni dan boja proti bolečini potekajo številne aktivnosti, pri nas v organizaciji Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča (URI) in Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, s katerimi želijo javnost opomniti, da je kronična bolečina težava celotne družbe in potrebuje odgovorno obravnavo. Med drugim bodo danes na posvetu na zavodu za zdravstveno zavarovanje od 9. do 17. ure razpravljali o temi Kronična bolečina – med telesom in umom.
Helena Jamnik, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki v URI – Soča vodi program kronične bolečine, je dejala: »Kronična bolečina lahko negativno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. Ljudje v Sloveniji zanjo povprečno trpijo kar 4,8 leta, zato je že postala težava celotne družbe in potrebuje odgovorno obravnavo na več segmentih. Prepoznavanje trajne bolečine in ustrezna obravnava sta ključnega pomena, prav tako je pomembno, da problematiko poleg zdravstvenega osebja razumejo tudi delodajalci, civilna družba, odločevalci in drugi.«
Številni programi
V URI – Soča potekajo številni programi interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično bolečino, ki jih izvajajo timi usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov. V njih sodelujejo zdravnik, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Kot je dejala sogovornica, se osredotočajo predvsem na izboljšanje funkcijskega stanja z opredeljenimi cilji in večinoma slonijo na veščinah vedenjsko-kognitivnega urjenja.
Kronična
nevropatska bolečina Kronična bolečina je težava celotne družbe in potrebuje odgovorno obravnavo na več segmentih.
»Namen programov je kronično bolečino prepoznati in ustrezno obravnavati vse vidike zdravstvenih težav v sklopu kroničnega bolečinskega sindroma, tako fiziološke, psihološke kot tudi socialne. Cilji so usmerjeni k izboljšanju kakovosti življenja in krepitvi celostnega funkcioniranja posameznika,« je pojasnila Jamnikova in dodala, da programi potekajo v skupinah, v katerih je od 7 do 10 ljudi.
»Pacienti krepijo gibalne sposobnosti, kot so ravnotežje, funkcionalni vzorci, obseg gibljivosti, mehanika gibanja, vzdržljivost, ugodje ob gibanju. Trenirajo tehnike zavedanja telesa in se seznanjajo z osnovami čuječnosti, trenirajo sprostitvene tehnike. Krepijo zmožnosti uporabe nefarmakoloških načinov obvladovanja telesne simptomatike ter stremijo k omejitvi uporabe zdravil na ravni podpornega farmakološkega zdravljenja ter k zmanjšanju uporabe zdravstvenih storitev, ki ne razrešujejo zdravstvenih težav,« je še povedala Jamnikova.
Kronična bolečina je težava celotne družbe in potrebuje odgovorno obravnavo na več segmentih.
Osebe s kronično bolečino se hkrati učijo obvladovati ključne čustvene procese v povezavi z motečo telesno simptomatiko ter krepijo vpogled v dejavnike, povezane s telesno simptomatiko in posledično funkcionalnostjo. Nekateri od programov zajemajo tudi podporo pri učinkovitejšem vključevanju v poklicne dejavnosti, poleg skupinsko zasnovanih vsebin je mogoča še individualna socialna ali psihološka obravnava oseb s kronično bolečino.
