PROTI GRIPI

Naj bo barvito

Objavljeno 18. februar 2019 16.03 | Posodobljeno 18. februar 2019 16.03 | Piše: A. S.
Gripi in prehladu se lahko upiramo tudi s premišljeno izbrano hrano; jejmo sadje in zelenjavo, med in druge čebelje pridelke, ingver ter česen.
Med je slasten in zdrav.
Sredi zime je pač čas za kroženje virusov gripe in prehlada, pogosti so kašelj, boleče grlo, poln nos, a da nas bolezen ne bi položila v posteljo oziroma da bi jo čim prej pustili za sabo, če smo jo že staknili, se moramo založiti z učinkovinami, ki jih naš imunski sistem v takšnem obdobju krvavo potrebuje.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Med je slasten in zdrav.

Na prvem mestu so antioksidanti, še posebno vitamini A, C, E, selen in številni drugi, saj znižujejo raven strupenih snovi v tkivu in krvi. Z njimi se bomo oskrbeli ob uživanju zelenjave in sadja, priporočenih je vsaj pet porcij na dan (400–650 gramov), a če tega ne dosegamo, in večina ne, je pametno pomisliti na morebitne dodatke – seveda po posvetovanju z zdravnikom. Poleg tega je dobro vedeti, da je treba odmerek antioksidantov, še posebno vitamina C, v akutni fazi bolezni povečati.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Ingver je naš zimski prijatelj: uporabljamo svežega ali v prahu. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Recept za zdravo sluznico ust, nosu, grla in pljuč, ki pomaga ščititi pred okužbami? Čim več rumene, oranžne, rdeče in temno zelene zelenjave! Sem seveda spadajo kapusnice v vseh oblikah, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, zelje, ki očitno z razlogom uspevajo (tudi) pozimi. V njih je nemalo rudnin, karotenoidov, flavonoidov, vitamina C, pomembni so glukozinolati, saj imajo s pretvorbo v izotiocianate vlogo pri regulaciji procesov detoksikacije telesa, kampferol in kvercentin imata antioksidativno vlogo, nekatere epidemiološke študije pa dokazujejo celo protirakavo delovanje.

Hladni meseci ne bi smeli miniti brez medu in drugih čebeljih pridelkov, matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, saj so znani po antimikrobem delovanju in podpori imunskemu sistemu; med lahko uporabimo namesto sladkorja v veliko sladicah, le da ga damo pol manj.
Zaveznik zdravja je tudi ingver, ki ga že stoletja uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, Konfucij ga je priporočal za zdravje in moč, kot zanimivost pa povejmo, da ga omenja tudi Kamasutra, saj naj bi bil afrodiziak.
Hladni meseci ne bi smeli miniti brez uživanja medu in drugih čebeljih pridelkov.


Gingeroli v njem imajo protivnetno, analgetično, antikancerogeno in antipiretično aktivnost, sicer pa je znano, da pomaga pri zgagi, slabi prebavi in bruhanju, preprečuje slabost med potovanjem, spodbuja krvni obtok, pomaga pri vnetem grlu, krepi izločanje sline, ugodno deluje na jetra, znižuje raven t. i. slabega holesterola ...

Ne smemo pozabiti na probiotike, t. i. koristne bakterije, ki v našem črevesju zavirajo rast patogenih mikroorganizmov, pomagajo pri pridobivanju vseh pomembnih hranilnih snovi in ​​energije iz hrane ter so odgovorne za sintezo vitamina K in nekaterih vitaminov iz skupine B. Kako jih dobimo? Z uživanjem kefirja, kislega zelja.
Domača prva pomoč
Skuhamo liter zeliščnega ali sadnega čaja, malce ohladimo, dodamo žlico ali dve medu, sok ene ali dveh limon ter ingverjev sok, ki smo ga pripravili tako, da smo drobno naribali približno dva centimetra ingverjeve korenike in odcedili. Mešanico pijemo ves dan – lahko preventivno ali kurativno, ko se nas že nekaj loteva.


In čeprav imamo po uživanju česna še dolgo značilen neprijeten zadah, nas to ne bi smelo odvrniti od njega, saj je eno najbolj dostopnih živil z močnim antibakterijskim in protivnetnim delovanjem. Opazen učinek je bil potrjen tudi pri zaščiti dihalnih poti, prehladih, astmi, bronhitisu. In ne pozabimo, od njega bomo imeli največ koristi, če ga bomo zaužili 5–10 minut po lupljenju. 
Deli s prijatelji