Zimska toplota drami

Temperature zraka v zadnjih dneh so bolj podobne tistim iz zgodnje pomladi in imajo močan vpliv na rastline.
Fotografija: Zgodnji spomladanski znanilci se v zadnjih letih zbudijo bolj zgodaj kot pred 20 leti.
Odpri galerijo
Zgodnji spomladanski znanilci se v zadnjih letih zbudijo bolj zgodaj kot pred 20 leti.

Spet se poslavljamo od izjemno toplega decembra. V zadnjih letih je bila povprečna decembrska temperatura v nižini izrazito nadpovprečna decembra 2000 in 2006, med toplejše se uvršča tudi december 2014. V preteklosti je odklon večkrat močno poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom. Povprečne dnevne temperature zraka so bile v posameznih dneh tudi več kot 10 °C višje od običajnih. Močno deževje je spremljalo vstop v meteorološko zimo. Obilne padavine so spremljali hudourniške poplave in plazovi, visoka plima in orkanski jugo pa sta povzročila poplavljanje obalnih predelov.

Zeleni božič

Izjemna toplota decembra je povzročila, da so praznični dnevi obarvani zeleno namesto belo. To v zadnjih letih ni več redkost. Božič je kljub željam ostal zelen. Pregled preteklih podatkov o debelini snežne odeje Arsa kažejo, da je bil 25. december s snegom okrašen v letih 1963, 1969, 1981 in 1994, ko je po večjem delu države ležalo več kot 20 centimetrov snega. Večji del božičev po letu 2000 je zelenih, zadnji s centimetrom snega je bil božični dan v Ljubljani v letu 2007, potem je bilo tam zaporedno že kar 12 zelenih.

Temperature zraka v zadnjih dneh so bolj podobne tistim, ki jih imamo običajno v zgodnji pomladi, in močno vplivajo na rastline. Te naj bi bile v tem času v fazi mirovanja. Toplota ob zaključku leta je zdramila zgodnje spomladanske znanilce. Ti se v zadnjih letih zbudijo bolj zgodaj kot pred 20 leti. Med njimi sta zagotovo leska (Corylus avellana) in mali zvonček (Galanthus nivalis).

Podatki fenološkega monitoringa Arsa, kjer so prikazani podatki za pojav cvetenja leske in zvončka v obdobju 2000–2019 kažejo, da je vse več let, ko leska zacveti zelo zgodaj: od obravnavanih 20 let je bilo na primer v Ljubljani takih let, ko je že januarja zacvetela leska, osem in samo dvakrat je cvetela zelo pozno (2005, 2006). Podobno bo tudi tokrat. Na travnikih so se ponekod odprli cvetovi regrata, odpirajo se brsti borovnic in nekaterih lesnatih trajnic, tu in tam v gozdu lahko najdemo gobana. To niso ugodne razmere za prezimovanje rastlin, še posebno zaradi prihoda hladnega vremena, kar se bo zagotovo zgodilo.

Kako zimo preživijo insekti

Tople zime so sicer ugodne za prezimovanje insektov. Drugače pa je v hladnih. Ljudje preživimo zimo s toplimi plašči, grelniki prostora in vročo čokolado. Žuželke pa imajo v mrzlih zimah več ustvarjalnih strategij za preživetje. Nekatere se selijo, spet druge proizvajajo kemikalije proti zmrzovanju, ki jim omogočajo, da postanejo »super ohlajene«. Te kemikalije delujejo tako, da preprečujejo nabiranje ledu, ki lahko v žuželki uniči občutljive celice in tkiva.

Pikapolonice preživijo zimo v odraslem stanju.
Pikapolonice preživijo zimo v odraslem stanju.
Tudi tla, pokrita s snežno odejo, ki delujejo kot izolacijska plast, lahko mnogim žuželkam pomagajo preživeti mrzlo zimo. Najpogostejši način prezimovanja insektov je, da vstopijo v stanje diapavze ali mirovanja. Preprosto povedano, diapavza je fiziološka uspavanost v kateri koli fazi razvoja žuželke, ki jo povzročajo določene negativne okoljske razmere. Krajši dnevi v zimskem obdobju žuželkam sporočajo, da je čas za prezimovanje. V tem obdobju se njihov metabolizem upočasni in v telesu jim zmanjkuje shranjenih zalog hrane oziroma energije, dokler se temperature ne dvignejo in spet postanejo aktivni. Nekateri hrošči preživijo zimo v odraslem stanju, na primer pikapolonice. Poiščejo zavetje po domovih, luknjah v drevesih, v listju, pod hlodi in skalami. Tja se skrijejo še druge žuželke, kot so strigalice in šuštarji. Zarite v prst prezimujejo kobilice in rastlinske stenice, medtem ko bramorji in murni otrpnejo v svojih zemeljskih luknjah. Zima ne pride do živega deževnikom, saj se pred mrazom lahko umaknejo po rovih globoko v prst, zato so aktivni vse leto. Med žuželkami so pozimi aktivne tudi mravlje v globokih rovih mravljišča in čebele, ki z nenehnim utripanjem kril ogrevajo panj. Po drugi strani spremembe temperature okolja, v zadnjem času predvsem zaradi globalnega segrevanja odpirajo nove priložnosti za širjenje, ki so jih žuželke sposobne hitro izkoristiti. Tako že opažajo širjenje območja poselitve proti severu pri vrstah, kot je zelena smrdljivka, ki se zaradi odsotnosti diapavze razmnožujejo še posebno hitro.
Vremensko mirne praznike vam želim.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas