VESELI DECEMBER

Veste, zakaj na smrečici visijo bunkice, storži, zvončki ...?

Mnogo okraskov, ki jih med prazniki obesimo na smrečico, ima simbolni pomen, v dom naj bi priklicali povezanost, blaginjo, srečo, plodnost.
Fotografija: Na božičnem drevesu ne sme manjkati zvezda. FOTO: Choreograph, Getty Images
Odpri galerijo
Na božičnem drevesu ne sme manjkati zvezda. FOTO: Choreograph, Getty Images

Vsaka družina ima ob božiču kakšen običaj, ki ga je prevzela od staršev, starih staršev ali drugih sorodnikov, ali pa ustvari kakšnega čisto svojega. Nekateri tako denimo smrečico okrašujejo šele na božični večer, drugi jo postavijo že konec novembra ali na prvo adventno nedeljo, naši predniki pa so drevesce tradicionalno krasili na najdaljšo noč v letu, 21. decembra, in sicer kot znak zmage življenja nad smrtjo, domove pa jim je krasila do 6. januarja oziroma Svetih treh kraljev.

Nekoč ni bilo božiča brez jasli. FOTO: Jaroslav Jankovič
Nekoč ni bilo božiča brez jasli. FOTO: Jaroslav Jankovič

Jaslice

Ena od naših božičnih tradicij, ki počasi tone v pozabo, še posebno v urbanih okoljih, so jaslice. Te so ljudje sprva lahko občudovali le v cerkvah, v 19. stoletju pa so jih začeli postavljati tudi v svojih domovih. Sprva v t. i. bogkov kot nad družinsko mizo, ker pa tam ni bilo veliko prostora, so počasi dobile svoj prostor kar na mizi. Ročno izdelane figurice so bile nekoč ponos vsake hiše in običajno so prehajale iz roda v rod, postavitev pa je bila poseben dogodek, pri katerem je sodelovala vsa družina.

Angleži so si izmislili poljube pod omelo. FOTO: Dolgachov, Getty Images
Angleži so si izmislili poljube pod omelo. FOTO: Dolgachov, Getty Images

Zadnja leta smo na jaslice kar malo pozabili, še vedno pa vztraja tradicija božičnih drevesc, ki so jo začeli stari Rimljani. Kot simbol luči v dolgih in hladnih zimskih nočeh so v domove začeli prinašati zimzeleno okrasje, poleg iglastega drevja tudi bodiko in preostalo zelenje, ki so ga našli v bližini domov. Takrat je bilo že rastlinje samo okras, božične smrečice, kot jih poznamo danes, pa so začeli postavljati v 16. stoletju. Angleži so si izmislili običaj, ki ga pogosto vidimo v božičnih filmih – poljube pod omelo. Nesrečno zaljubljeni so tako vsaj en dan v letu dobili priložnost poljubiti svojo simpatijo, zato so omelo nastavljali nad vhodna vrata ter v mnogo prostorov po hiši. Tistemu, ki je poljub zavrnil, je v novem letu grozila nesreča.

Nekateri drevesca krasijo 1. decembra, drugi na božični večer, tretji nekje vmes. FOTO: Famveld, Getty Images
Nekateri drevesca krasijo 1. decembra, drugi na božični večer, tretji nekje vmes. FOTO: Famveld, Getty Images

Čeprav večina svoje smrečice okrašuje glede na tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod, po lastnem okusu ali upoštevajoč trenutno modo, pa imajo tudi posamezni okraski simbolni pomen. Sveče naj bi denimo naredile prihajajoče leto boljše, kot je bilo to, ki se izteka, tako na področju financ kot zdravja in ljubezni. Okraski v obliki storžev ali dejanski storži simbolizirajo povezanost med družinskimi člani, tudi upanje, zvončki pa veselje. Najbolj pogost okras so božične krogle, bunke, ki pravzaprav simbolizirajo jabolka, ki visijo s svetih dreves in ki na zemljo prinašajo plodnost in rodovitnost. Figurice angelov so tesno povezane s svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu, v kateri se angeli pojavijo ob čisto prvem božiču, enako velja za zvezdo, ki ima običajno častno mesto vrh smrečice, pojavlja pa se tudi v obliki okraskov. Ponazarja zvezdo, ki se je na nebu pojavila ob rojstvu Jezusa Kristusa in je k njemu vodila modrece z vzhoda, ki jih poznamo tudi kot Svete tri kralje. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije