VREME

Iz toplega v hladno

Zaradi spremembe zimske temperature se je povsod zmanjšalo število ledenih dni.
Fotografija: Hladen dan je določen z najnižjo temperaturo pod 0 °C, mrzel z najnižjo pod –10 °C. FOTO: Fredrik Boberg/Getty Images
Odpri galerijo
Hladen dan je določen z najnižjo temperaturo pod 0 °C, mrzel z najnižjo pod –10 °C. FOTO: Fredrik Boberg/Getty Images

Prve dni januarja je bilo neobičajno toplo, temperature zraka so se ponekod dvignile nad 15 °C, kar je bila posledica močnega temperaturnega obrata. Še posebno toplo je bilo na višini med 1000 in 1500 m, kjer je bil zrak suh in zelo topel, po nižinah pa sta marsikje vztrajala hladen zrak ali megla.

Dejavni so podnevi in ponoči. FOTO: Thomas_zsebok_images/Getty Images
Dejavni so podnevi in ponoči. FOTO: Thomas_zsebok_images/Getty Images

Sledil je izrazit prehod hladne fronte, jutranje temperature zraka so padle krepko pod ničlo, v mraziščih na Notranjskem, Dolenjskem in Gorenjskem so se spustile tudi pod –20 °C. Tudi na Obali se je pred koncem prve dekade januarja ohladilo pod ledišče. Največ snega je tokrat zapadlo v višjeležečih predelih, na Kredarici več kot pol metra, tako da skupna višina snežne odeje meri že več kot 2,5 metra. Še več, okoli meter, ga je zapadlo v zahodnih Julijcih, nekoliko nižje, v sredogorju, pa od 30 do 50 cm.

Hladen, mrzel ali leden dan

V vremenski napovedi pogosto slišimo naslednje termine: hladen, mrzel in leden dan. V zadnjih dneh smo beležili tudi nekaj ledenih dni. To pomeni, da je tudi najvišja dnevna temperatura zraka ostajala pod lediščem. Hladen dan je določen z najnižjo temperaturo pod 0 °C in mrzel dan z najnižjo temperaturo pod –10 °C.

V začetku prejšnjega stoletja je bilo hladnih dni januarja več, največ jih je bilo v prestolnici leta 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 ter 2017 je bilo hladnih 30 dni, lani jih je bilo v Ljubljani 20.

Sprememba zimske temperature zraka povzroča, da se je število hladnih dni pomembno zmanjšalo samo ponekod, povsod pa se je zmanjšalo število ledenih dni. Brez slednjih je bilo od sredine minulega stoletja do leta 2020 v Ljubljani šest januarjev, največ takih dni je bilo januarja 1954, ko so jih zabeležili 20. Zaradi milih zim, vedno manjšega števila mrzlih dni, pride do skrajšanja obdobja dormance in hitrejšega brstenja.

Posledice so poškodbe brstov, sušenje in poškodbe listov, nezmožnost kaljenja, poškodbe semenske zasnove in vitalnih delov rastline. Po drugi strani je mraz eden izmed najpogostejših povzročiteljev poškodb na kmetijskih rastlinah, neredko naredi veliko škode zaradi pokanja skorje in izsušitve rastlin.

Prašičji ples v snegu

Divji prašiči živijo v tropih, skupaj je več samic in šibkejših samcev, stari merjasci so samotarji. Živijo v vlažnih listnatih in mešanih gozdovih, radi se zadržujejo tudi v močvirnatih predelih. Dejavni so podnevi in ponoči; podnevi od zgodnjih jutranjih ur do prvega mraka ležijo, po podatkih Lovske zveze počitek traja od 12 do 14 ur.

Takoj po sončnem zahodu se tropi premaknejo z območij počivanja na območja prehranjevanja. Prvi del noči praviloma preživijo v gibanju, v drugem delu pa večino časa porabijo za prehranjevanje, in sicer z največjo intenzivnostjo med 2. in 3. uro. Rijejo po gozdnih tleh, kjer iščejo koreninice, ličinke žuželk, črve, polže, jajca in mrhovino. Na poljih, kjer se prehranjujejo s kmetijskimi pridelki, povzročajo veliko škodo. Teknejo jim žir, želod, lešniki, kostanj, krompir, korenje in drugo, kar je mogoče najti v ali na tleh.

Poleg dostopnosti hrane je čas, ki ga divji prašiči preživijo aktivno, pogojen tudi z drugimi okoljskimi dejavniki, kot so hitrost vetra, zračna vlaga in pokritost tal s snežno odejo. V času močnejšega vetra so manj aktivni, saj so zaradi slabega zaznavanja vonjav bolj izpostavljeni nevarnostni in težje najdejo hrano. Visoka zračna vlažnost pa podaljša njihovo dnevno aktivnost tudi do dve uri in pol, saj takrat laže in hitreje zaznajo različne vonjave, kar pomeni, da se počutijo varnejše.

Visoka snežna odeja jim otežuje gibanje oziroma ga celo onemogoča, pomeni pa tudi večjo izgubo energije, zato se takrat živali raje zadržujejo v okolici krmišč oziroma na območjih, kjer je na voljo več hrane. Divji prašiči lahko v eni noči obiščejo več krmišč in v povprečju prehodijo do 7 km, celo do 16 na noč. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije