Elektrokombi za kratke razdalje: to je Opel vivaro-e (FOTO)

Nekateri bodo rekli: kombi je dizelski in pika. A zakaj? Veliko obrtnikov ali dostavnih služb se večinoma vozi v svojem kolikor toliko domačem okolju, poti v druge pokrajine znajo biti bolj izjema kot pravilo.

Polnjenje na ultra hitrih polnilnicah niti nima smisla, saj se bo dovolj hitro polnil tudi na običajnih hitrih in super hitrih. FOTOGRAFIJE: STAŠ IVANC

Seveda, kdor opravlja daljše vožnje po Sloveniji, bo potreboval dizla s konkretnim dosegom, marsikomu pa bi povsem zadostoval razmeroma kompaktni električni vivaro-e. Še posebej tiste dostavne službe ali mojstri, ki delajo v večjih mestih, kjer bodo po zgledu z Zahoda nekega dne začeli omejevati vožnjo s starejšimi dizelskimi vozili po mestnih središčih.

Spodoben (lokalni) doseg

Opel vivaro-e, ki je na voljo v treh dolžinah, treh kabinskih različicah in z dvema različnima baterijama, bi bil lahko idealna rešitev za okoljsko ozaveščenega obrtnika, ki potrebuje ne prevelik kombi za svoje delo. Na testu sem imel furgonsko, torej tovorno različico srednje velikosti z večjo baterijo (75 kWh), ki naj bi po ciklu WLTP zagotovila do 330 prevoženih kilometrov. In čeprav je takšno tovarniško številko bolj težko doseči z normalno hitro vožnjo, saj kombi že prazen tehta skoraj dve toni, pa še precej zračnega upora ima, sem se na relaciji Ljubljana–Maribor še kar približal takšnemu dosegu.

Prostora je na pretek.

Pod pogojem, da sem po avtocesti vozil največ 100 km/h, bi lahko z enim polnjenjem prevozil tja in nazaj, pa še nekaj bi ostalo. Ko sem se po predpisih peljal po magistralki do Kočevja in nazaj, je bila poraba še ugodnejša in doseg se je dvignil na 290 km. A vožnja z električnim avtomobilom je vedno odvisna od več okoliščin, tako da bi lahko rekel, da je realno govoriti o kakšnih 250 kilometrih.

Dovolj zmogljiv motor

Elektromotor s sto kilovati se na papirju ne sliši prav veliko, a moči je povsem dovolj za običajno vožnjo, predvsem pa je navor na voljo takoj in kadar koli. Najvišja hitrost je omejena na 130 km/h (na števcu pokaže malo več), a kdor bo hotel narediti kolikor toliko kilometrov, bo itak vozil počasneje.

Na voljo imamo tri načine vožnje (sport, normal in eco) ter »prestavo« B za večjo regeneracijo energije pri zaviranju. Podvozje je precej čvrsto in narejeno za obremenitve, tako da prazen kombi kar malce poskakuje na grbinah in hitrostnih ovirah; vožnja z obteženim je veliko bolj umirjena. A na splošno se lepo drži ceste in je dovolj živahen tudi za kakšno prehitevanje.

Hitro in počasno polnjenje

Baterija s kapaciteto 74 kWh se na super hitri polnilnici z enosmernim tokom z močjo 100 kW napolni do 80 odstotkov v 45 minutah. Tudi na običajnih hitrih polnilnicah z močjo 50 kW postanki niso predolgo trajali: če si na poti, nikoli ne polniš do konca, ampak toliko, kolikor kilometrov potrebuješ oziroma še malo za rezervo. Na domači hišni polnilnici na izmenični tok in z enajstimi kilovati se baterija od ničle do stotice napolni v približno osmih urah, na šuko vtičnici pa polnjenje traja poldrugi dan.

Praktičen prevoznik

Glavni adut vivara-e je kajpak njegova prostornost: 5,3 kubika prostora ni od muh, pa še predmete, daljše od dveh metrov in pol, je mogoče prevažati, če le niso preširoki; treba je le odpreti vratca za sovoznikovim sedežem. Še prikolico do ene tone lahko vleče, kar pri električnih kombijih ni nekaj samoumevnega. Na voznikovem sedežu se udobno sedi, le nazaj se ga ne da kaj daleč potisniti, ker ga ustavi stena, kar zna biti problem za bolj visokorasle voznike (nad 185 cm).

Testni vivaro-e je bil kar dobro opremljen, pri čemer sta mi še kako prav prišla parkirni pomočnik in kamera za vzvratno vožnjo. A to je že spadalo med doplačila (760 plus 300 evrčkov), doplačati je treba tudi za trifazni električni polnilnik na 11 kW, ki je pri takšnem avtu že kar nujen. S tem je tudi cena zrasla na okroglih 50 tisočakov, kar pa ni ravno malo za furgon. A za mestno dostavo in lokalne obrtnike zna biti dobra rešitev, še posebno v teh časih, ko so cene dizla precej visoke.