Zamrznjena zelenjava bo zdržala do prihodnje sezone

Vrtovi prihajajo v polno rodnost in kaj lahko se zgodi, da smo pridelali več, kot bomo lahko porabili sproti. Presežke lahko razdelimo hvaležnim sorodnikom, prijateljem ali sosedom, ki nimajo vrta, če imamo čas in prostor, pa jih shranimo za ozimnico. Načinov je več, pri nekaterih se zgledujemo po prednikih, druge nam omogočajo izum elektrike in zamrzovalnikov.

Zamrzujemo le sveže plodove

Zelenjavo poleti in jeseni, kakor pač raste oziroma zori, sproti spravljamo v zamrzovalnik. Glede na to, da je zamrznjena uporabna od osem do deset mesecev, bo brez težav zdržala do naslednje sezone. Tako pripravljena sicer izgubi nekaj vitaminov in hranljivih vrednosti, vendar je gotovo boljša od tiste, ki jo kupimo pozimi, uvoženo iz bolj ali manj oddaljenih dežel.
Zamrzujemo lahko tako rekoč vso zelenjavo in seveda sadje, če jo pripravljamo po določenem postopku, bo tudi po nekaj mesecih okusna in hranljiva. Prvo pravilo, ki sicer velja za vse načine shranjevanja, narekuje, da vselej izberemo le dobro zrele in zdrave plodove, čim bolj sveže. Če je kakšna pikica nagnita, jo lahko odrežemo.

Izbrano zelenjavo dobro očistimo in operemo, narežemo na koščke in blanširamo. To je postopek, v katerem jo stresemo v vrelo vodo in jo na hitro prekuhamo, največ nekaj minut. Še bolje je, če jo blanširamo v sopari. S tem uničimo encime, ki bi lahko vplivali na kakovost zelenjave, bo pa ohranila okus in barvo. Blanširano zelenjavo dobro precedimo ali celo nežno ožamemo, na primer špinačo ali blitvo, ohladimo in spravimo v ustrezno posodo. Lahko jo damo v plastične vrečke ali posode, pomembno je, da čim bolj iztisnemo zrak, da bo vsebina zaprta kar se da nepredušno.

Vsega ne blanširamo

Da se bomo med paketki dobro znašli, označimo, kaj je v njih in kdaj smo jih pripravili. Zamrzujemo lahko skoraj vso zelenjavo, grah, stročji fižol, brokoli, cvetačo, korenje, špinačo, blitvo, mlado koruzo, zelje, brstični ohrovt itd. Vendar vse ne blanširamo, na primer paradižnika in bučk, vsebujejo namreč preveč vode in bi se z blanširanjem razkuhale v gosto kašo. Mehko zelenjavo le narežemo na koščke in spravimo v embalažo. Še bolje je, če pripravimo omako in to zamrznemo.

Zamrznemo lahko sadje, na primer jagode, maline, kosmulje, ribez pa tudi marelice in breskve. Sadja ne blanširamo. Celo zelišča lahko zamrznemo, če nam ne ustrezajo sušena. Peteršilj, drobnjak ali druge dišavnice na drobno sesekljamo in spravimo v lončke ali vrečke. Prej jih seveda očistimo in operemo, pomembno je, da jih pred sekljanjem povsem osušimo.

Vrtnine lahko sušimo

Če nam zmanjkuje prostora v zamrzovalniku, pridelkov na vrtu pa ni konca, poskusimo še druge načine, ki jih danes redkeje uporabljamo, a se zelo dobro obnesejo. Večino vrtnin, ne le sadja, lahko sušimo, na primer korenje, por, jajčevce, zeleno, paradižnik, čebulo. Korenje bo boljše, če ga prej blanširamo. Sušenje je primerno, zlasti če nimamo veliko prostora za skladiščenje, saj sušena zelenjava zavzame bistveno manj prostora kot sveža. Tako je denimo kilogram sušene čebule enakovreden desetim kilogramom sveže. Zelenjavo sušimo pri temperaturi do 55 °C, hranimo pa jo v dobro zaprtih posodah v suhem in hladnem prostoru.