ŽAGANJE
Veje obžagamo od spodaj navzgor
Žagamo v suhem in sončnem vremenu; na pravilno prislonjeno lestev le s suhimi in čistimi čevlji z nezdrsljivim podplatom, nikoli ne stopimo na zadnje tri kline.
Odpri galerijo
Tole je zelo nevarno, saj lestev nima trdnega naslona in stoji na neutrjeni podlagi. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Tokratna tema je zelo zahtevna, obžagovanje visokih dreves namreč ni šala, je delo za profesionalce, ki so v izjemni kondiciji in so vajeni žagati z motorno žago na višini.
Zakonodaja veleva, da je delo na višini že, če stojimo dva metra od tal. To poenostavljeno pomeni, da moramo biti na delovnem odru na dveh metrih višine že varovani z ograjo ali vrvjo. Sliši se morda smešno, toda padec z dveh metrov je za človeka že smrtno nevaren.
Obžagovanje dreves torej spada med višinska dela, ki jih opravljajo profesionalci. Toda kot nam je povedal Andrej Grum z Zavoda za gozdove Slovenije, pri nas ni zakonodaje oziroma predpisa, ki bi navadnim občanom prepovedoval popravljanje strešnikov in čiščenje žlebov, in prav tako ni predpisa, ki bi jasno določal, kdo sploh sme žagati z motorno žago. Izpit za motorko morajo imeti profesionalni gozdni delavci in žagarji, ne pa denimo kmetje, lastniki gozdov ali preostali državljani, ki kupimo drva in si jih na dvorišču sami nažagamo na polena.
Ker so nesreče pri višinskih delih in delih v gozdu še vedno relativno pogoste, zavod za gozdove vsako leto organizira brezplačni tečaj varnega dela z motorno žago, ki je namenjen lastnikom, zakupnikom in uporabnikom gozdov ter zaposlenim pri pravnih ali fizičnih osebah, ki so registrirane za gozdarsko dejavnost in potrebujejo znanje s področja varnega dela v gozdu. Usposabljanje je brezplačno.
Pred dnevi so na spletni strani zavoda za gozdove razpisali termin za letošnje leto.
Višinska dela sicer spadajo med najnevarnejša opravila. Največ tovrstnega dela je v gradbeništvu, gozdarstvu in pri gradnji ter vzdrževanju infrastrukture. Pri višinskih delih se huje poškoduje do 500 ljudi na leto.
Ker pa nam žilica ne da miru in ker je v naravi Slovencev, da bi radi večino stvari opravili sami, saj naj bi tako prišli ceneje skozi, vseeno povejmo nekaj osnovnih pravil, ki se jih moramo držati pri obžagovanju denimo tri metre visokega drevesa pred hišo.
Če motorne žage nismo vajeni, če tega občutka nismo dobili v mladosti, raje vzemimo v roke navadno žago za obžagovanje sadnega drevja. Potrebujemo lestev, ki naj bo čista in suha! Prislonimo jo ob dovolj debelo vejo, in sicer vsaj en meter prek naslanjanja. Na lestvi lahko brez dodatnega priveznega varovanja delamo na višini do treh metrov. Kot naslanjanja lestve naj bo od 65 do 75°. Nikoli ne stopimo na zadnje tri kline.
Potrebujemo primerno obutev z nedrsljivim podplatom, ki ne sme biti blatna. Zato drevo obžagujemo izključno v suhem vremenu. Za to opravilo smo tudi primerno oblečeni, kar pomeni primerne delovne hlače. Trenirka, denimo, ne pride v poštev, prav tako ne prevelika udobna in raztegnjena majica, saj se lahko zapenjamo za veje, razen če jo zatlačimo v hlače. Na roke si nadenemo primerne rokavice z dobrim oprijemom. Dobre so vrtne z gumo na blazinicah.
Veje obžagujemo od spodaj navzgor, da se ne obešajo na druge veje. Tudi žagamo pravilno. Veje se obešajo navzdol, kar pomeni, da so lesna vlakna spodaj skrčena, medtem ko so zgoraj napeta. Na oko bi najprej zarezali zgoraj, ampak je to narobe: najprej zarežemo pri zgoščenih vlaknih veje, torej spodaj. Nato pa še zgoraj. Če je veja za roko debela, moramo paziti, kako se bo prelomila. Pravočasno se moramo umakniti!
Tovrstno obžagovanje je višinsko delo, zato ga prepustimo profesionalcem.
Zakonodaja veleva, da je delo na višini že, če stojimo dva metra od tal. To poenostavljeno pomeni, da moramo biti na delovnem odru na dveh metrih višine že varovani z ograjo ali vrvjo. Sliši se morda smešno, toda padec z dveh metrov je za človeka že smrtno nevaren.
Pravilna uporaba lestve, ki je naslonjena na močnejšo vejo.
Obžagovanje dreves torej spada med višinska dela, ki jih opravljajo profesionalci. Toda kot nam je povedal Andrej Grum z Zavoda za gozdove Slovenije, pri nas ni zakonodaje oziroma predpisa, ki bi navadnim občanom prepovedoval popravljanje strešnikov in čiščenje žlebov, in prav tako ni predpisa, ki bi jasno določal, kdo sploh sme žagati z motorno žago. Izpit za motorko morajo imeti profesionalni gozdni delavci in žagarji, ne pa denimo kmetje, lastniki gozdov ali preostali državljani, ki kupimo drva in si jih na dvorišču sami nažagamo na polena.
Tečaj dela z motorko
Ker so nesreče pri višinskih delih in delih v gozdu še vedno relativno pogoste, zavod za gozdove vsako leto organizira brezplačni tečaj varnega dela z motorno žago, ki je namenjen lastnikom, zakupnikom in uporabnikom gozdov ter zaposlenim pri pravnih ali fizičnih osebah, ki so registrirane za gozdarsko dejavnost in potrebujejo znanje s področja varnega dela v gozdu. Usposabljanje je brezplačno.
Lestev prislonimo na dovolj debelo vejo, vsaj en meter prek naslanjanja.
Pred dnevi so na spletni strani zavoda za gozdove razpisali termin za letošnje leto.
Višinska dela sicer spadajo med najnevarnejša opravila. Največ tovrstnega dela je v gradbeništvu, gozdarstvu in pri gradnji ter vzdrževanju infrastrukture. Pri višinskih delih se huje poškoduje do 500 ljudi na leto.
Nikoli na zadnje kline
Ker pa nam žilica ne da miru in ker je v naravi Slovencev, da bi radi večino stvari opravili sami, saj naj bi tako prišli ceneje skozi, vseeno povejmo nekaj osnovnih pravil, ki se jih moramo držati pri obžagovanju denimo tri metre visokega drevesa pred hišo.
Za obžagovanje drevesa moramo biti primerno oblečeni, raztegnjena majica ne pride v poštev.
Če motorne žage nismo vajeni, če tega občutka nismo dobili v mladosti, raje vzemimo v roke navadno žago za obžagovanje sadnega drevja. Potrebujemo lestev, ki naj bo čista in suha! Prislonimo jo ob dovolj debelo vejo, in sicer vsaj en meter prek naslanjanja. Na lestvi lahko brez dodatnega priveznega varovanja delamo na višini do treh metrov. Kot naslanjanja lestve naj bo od 65 do 75°. Nikoli ne stopimo na zadnje tri kline.
Nedrsljivi podplat
Potrebujemo primerno obutev z nedrsljivim podplatom, ki ne sme biti blatna. Zato drevo obžagujemo izključno v suhem vremenu. Za to opravilo smo tudi primerno oblečeni, kar pomeni primerne delovne hlače. Trenirka, denimo, ne pride v poštev, prav tako ne prevelika udobna in raztegnjena majica, saj se lahko zapenjamo za veje, razen če jo zatlačimo v hlače. Na roke si nadenemo primerne rokavice z dobrim oprijemom. Dobre so vrtne z gumo na blazinicah.
Na leto se pri višinskih delih huje poškoduje do 500 ljudi.
Veje obžagujemo od spodaj navzgor, da se ne obešajo na druge veje. Tudi žagamo pravilno. Veje se obešajo navzdol, kar pomeni, da so lesna vlakna spodaj skrčena, medtem ko so zgoraj napeta. Na oko bi najprej zarezali zgoraj, ampak je to narobe: najprej zarežemo pri zgoščenih vlaknih veje, torej spodaj. Nato pa še zgoraj. Če je veja za roko debela, moramo paziti, kako se bo prelomila. Pravočasno se moramo umakniti!
